Članek v reviji Reporter
23. 05. 2017.
Priseljevanje
30. 05. 2017.

Kakor da javnost ne bi spregledala grozljive igre, ki se je dogajala s TEŠ 6, nam sedanja vlada poskuša vsiliti še dosti hujšo inačico, ki se ji reče »drugi tir«.

Vlada poskuša v okvir tega, da potrebujemo drugi tir, spraviti gromozanske zaslužke nekaterih, predvsem tistih, ki jih po naslednjih volitvah ne bo več na položajih. Stotine milijonov naj bi poniknilo v nenasitne žepe, državljani naj bi jih prispevali iz svojih žepov, za to pa bi dobili le en tir, dolg zgolj kakšnih 28 km. Ljudi se vleče za nos, kakor bi kdo lahko rekel z nago ritjo po črepinjah. Zato je nujno, da se sedanji koncept prepreči!
Slovenija sicer potrebuje drugi tir. Potrebuje dvojni tir, pa ne samo do Divače. Slovenija potrebuje popolno prenovo železniškega sistema. Posodobitev prav vseh železniških povezav v državi je vitalnega pomena za naše gospodarsko preživetje. Nismo pa za to da se nekateri norčujejo iz nas in nam kradejo.

Bojim se, da je namen nekaterih, da se Slovenija osami in odrine nekam na rob. V Bruslju imamo nekakšno evropsko komisarko za infrastrukturo, Bulčevo, od katere imamo zgolj to, da se pojavlja na lestvicah priljubljenosti čisto na vrhu. Drugega nič. Ni pripeljala v državo niti enega samega evropskega evra, medtem ko je njen predhodnik Italijan za svojo državo naredil ogromno. V Beogradu se je organizirala posebna delovna skupina za razvoj železnic jugovzhodne Evrope (Special Task Force SEESARI – South East Europe Alliance for Rail Innovation), kjer nameravajo povezati jugovzhod Evrope s centralnim delo. Z idejo in izvedbo se strinjajo Makedonija, Srbija, Bosna, Hrvaška, ustavi pa se pri Sloveniji. Kakor kaže, razen tega da imamo v tej organizaciji Slovenci svojega človeka, direktorja Prometnega inštituta iz Ljubljane, o tem gospa ne ve kaj dosti. Tudi to ji kakor kaže ni znano, da bi se gradila hitra železnica čez celo nekdanjo Jugoslavijo, ampak izgleda zgolj do slovenske meje. Bojim se, da bo trasa zaradi naših politikantov s hrvaške zavila na Madžarsko. Tako kot so Slovenijo pri železniški povezavi Baltik – Adria odrinili na stran. Naše države tam ni, je niti ni bilo, in železnica gre iz Avstrije mimo nas v Italijo. Vprašanje je, ali komisarka to sploh ve? Sicer pa, Bruselj ne potrebuje pametnih in prodornih, potrebuje poslušne. In za kaj takega so nekateri v Sloveniji ravno pravšnji.
Pa nazaj k drugemu tiru! Takšnega kot nam ga ponujajo ne rabimo in ga nočemo, nategovanja je enkrat dovolj. Naj se naredi nova trasa, najprej za ta del, potem pa naprej čez vso državo. Avstro ogrska je naredila to našo progo praktično na roke, od Dunaja do Trsta, pa za manj denarja. Zgodbice da ne bo denarja iz Bruslja, če se ne potrdi sedanja trasa, pa so vse v stilu Janka in Metke. Ali, še bolje, Mirka in Violete.

Članek je bil objavljen na http://www.regionalobala.si/…/drug-naziv-ista-zgodba-natego…