Državno nepismeni (ne)um
29. 08. 2017.
Kaj bi morali “naši” prevzeti, pa tega ne vedo
01. 09. 2017.

ERJAVEC SPET DREKA – NE VE ZA KAJ SPLOH GRE

Že Američani so nam (ob razočaranju naših tepcev) rekli, da je odločitev o meji dvostranska zadeva. Tudi Danci mislijo tako. Naši samo z napol priprtimi usti, iz katerih se ob kotičkih cedi slina, gledajo in ne razumejo. Takšna je bila današnja novica na MMC RTV SLO, spodaj pa odebeljeno pojasnilo, kaj bi morala naša vlada narediti!

 Po Erjavčevem mnenju “skrajni čas” za izvedbo arbitražne odločbe na morju

Zunanji minister zagovarja takojšnjo izvedbo

  1. avgust 2017 ob 12:48
    Ljubljana – MMC RTV SLO, STA

http://www.rtvslo.si/slovenija/po-erjavcevem-mnenju-skrajni-cas-za-izvedbo-arbitrazne-odlocbe-na-morju/431168

Odločbo arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško bi bilo treba na morju nemudoma uresničevati,  je znova pozval zunanji minister Karl Erjavec.

Ta sicer danes v Ljubljani gosti danskega kolega Andersa Samuelsena, ki je izrazil zavezanost Danske mednarodnemu pravu, a obenem menil, da gre pri arbitraži za dvostransko vprašanje.

Kot je spomnil Erjavec, je takojšnjo implementacijo arbitražne odločbe na morju zagovarjal že, ko je bila ta izdana, saj je sodišče mejo na morju zelo jasno določilo. Ker tega nismo storili takoj po razglasitvi razsodbe, smo zamudili dragocen čas, je dejal.

Ob iztekanju turistične sezone smo po njegovih besedah priča, kako Hrvaška namerno izziva situacije, ki niso v skladu z vsebino odločbe, med njimi je tudi nedavni obisk hrvaškega premierja Andreja Plenkovića v Umagu in Savudriji. Tam je “pozival hrvaške ribiče, naj kršijo arbitražno odločbo, suverenost Slovenije”, kar kaže na to, da “Hrvaška nima namena skozi dialog implementirati arbitražne odločbe”, je še dejal.

“Mislim, da je skrajni čas, da začnemo implementirati arbitražno odločbo, kar se tiče tistega dela, ki se nanaša na morje. Če tega ne bomo storili, se bojim, da bomo zašli v slep dialog, ki ne bo prinesel nobenih rezultatov,” je pozval. Erjavec je tudi izrazil prepričanje, da se bodo predstavniki vlade sestali s slovenskimi ribiči.

Jeza zaradi Plenkovićevih izjav
Plenković je prejšnjo sredo hrvaškim ribičem dejal, da v Piranskem zalivu lahko lovijo kot pred razsodbo, torej do sredinske črte. Ponovil je, da Hrvaška ne sprejema arbitražne odločbe, ker je izstopila iz arbitražnega postopka.

Izjavo je nemudoma kritiziral Erjavec, dan pozneje pa je premier Miro Cerar opozoril, da bosta njegovo potrpljenje in pripravljenost na dialog s Hrvaško izpuhtela, če ne bo septembra na srečanju s hrvaškim kolegom Zagreb pokazal jasne volje za izvajanje arbitražne sodbe.

Ta je bila tudi med temami pogovora današnjega srečanja Erjavca z danskim zunanjim ministrom. Kot je v odgovoru na novinarsko vprašanje po pogovorih dejal Samuelsen, Danska to vprašanje vidi kot dvostransko vprašanje in upa, da bosta državi v prihodnosti našli dobro rešitev. Vztrajajo sicer pri vladavini mednarodnega prava in menijo, da je pomembno, da vsi priznavajo mednarodna pravila in zakone.

NUJNO IN TAKOJ JE TREBA ZAVREČI VSE PRODUKTE IN UČINKE ARBITRAŽNE ODLOČITVE (FINAL AWARD), preprosto zato, ker so vsi vpleteni, z arbitražnim tribunalom na čelu, zavestno in v vseh točkah grobo kršili pravila in načela internacionalnega prava,  predpise in pravila o arbitriranju in sam Sporazum o arbitraži.

Republika Slovenija mora za začetek takoj razglasiti, da skladno s 5. členom Sporazuma o arbitraži Republika Hrvatska sploh ni stranka v postopku! Republika Slovenija se ni odcepila od jugoslovanske socialistične republike Hrvatske, niti od katere koli druge, marveč se je razdružila s SFRJ. Ko je sosednja jugoslovanska republika razglasila “raskid državnopravnih sveza sa bivšom državom”, je bila Slovenija že več kot tri mesece samostojna in mednarodno priznana (Brionska konferenca!) država, ki so jo JLA in zvezne oblasti že zapustile.

O obstoječi državni meji se torej Republike Slovenija nima s sosednjo Hrvatsko kaj pogovarjati. Niti milimeter hrvaškega teritorija ni in nikoli ni bil znotraj državnih meja slovenskih dežel. Znotrajjugoslovanske upravne razmejitve (ki so kršile slovenski državni teritorij) nimajo na internacionalni ravni nobenega učinka! S temi “republiškimi” mejami si morejo – po sklepu Badinterjeve komisije – pomagati tiste republike/pokrajine, ki v Jugoslavijo niso prinesle svoje državnopravne subjektivitete. To velja v prvi vrsti za Hrvatsko, ki pa s svojimi “republiškimi” mejami pod nobenim pogojem nima pravice posegati v nacionalni teritorij Republike Slovenije.