Komentar na članek Zveza Slovencev Istrske županije

Zveza Slovencev Istrske županije
28. 08. 2020.
Pisna poslanska pobuda v zvezi s prejemom socialne pomoči v obliki bonov
07. 09. 2020.

Andrej Lenarčič dodaja:

Na spletni strani SNS, 28. 8. 2020:


Slovenska nacionalna stranka se je od začetka samostojne Slovenije zavzemala za to, da bi se od Hrvatov okupirano ozemlje Istre s tremi kvarnerskimi otoki vrnilo matični domovini Sloveniji, ki je v okviru dežele Primorske zajemala to ozemlje. Med raznimi poskusi je bila tudi pripravljena organizacija Zveze Slovencev Istrske županije, in sicer že leta 1994.

Se je pa vse skupaj zapletlo na političnem parketu tako Hrvaške kakor tudi Slovenije in je vse skupaj ostalo zgolj na pripravah, na izdelavi statuta … kaj dosti pa ni bilo moč storiti.

Torej:

Ker gre za pomembne “malenkosti”, ki pa so POVEDNE, naj pripomnim:

“… ki je v okviru dežele Primorske zajemala …” – do nekega novega veljavnega pravnega stanja (ki more nastati na podlagi meddržavne pogodbe ali nekega drugega relevantnega internacionalnega pravnega dejanja) ISTRA Z OTOKI JE in BO integralni del dežele Primorske. Z meddržavno pogodbo je doslej bilo deželi odvzeto območje samostojnega mesta Trsta in mesta Gorice z Gradiško, za preostale avtonomne dele dežele pa velja še vedno nespremenjeno nternacionalno pravno stanje, s katerim je dežela vstopila (skupaj z drugimi slovenskimi deželami, z razglasitvijo 31. 10. 1918 združenimi pod oblastjo vlade v Ljubljani) v južnoslovansko državo, in je tako – s spremenjeno mejo z Italijo (potrjeno z OSIMO 1975) – iz te države z osamosvojitvijo 26. 6. 1991 izstopila. “OSAMOSVOJI” se lahko le tisto in takšno, kot je v neko zvezo vstopilo! To dejstvo je potrjeno tudi v TUL (25. 6. 1991), ki pove, da je meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško “meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško v okviru dosedanje SFRJ”. “V OKVIRU” je bistveni element ustavnega dokumenta, saj pove, da ne gre preprosto za medrepubliško upravno razdelitev znotraj Jugoslavije, marveč za mejo “glede na relevantne okoliščine” – to pa je, da gre za DRŽAVNO MEJO, s katero so slovenske dežele vstopile v povezavo, ki jo z osamosvojitvijo zapuščajo. Kot zanimivost velja opozoriti, da je Zagreb to mejo na meddržavni ravni že priznal kot državno mejo svoje države NDH (maj – avgust 1941).