Zakona o malem delu v Slovenski nacionalni stranki ne podpiramo, saj gre žal ponovno le za kratkoročni in nedodelani instrument polnjenja obubožane pokojninske in zdravstvene blagajne. Določila zakona bodo prizadela vse - mlade, stare, brezposelne, ženske, moške, živeče v mestih in na podeželju.

Zakon o malem delu je slaba rešitev, izoblikovana in prirejena za to, da se na trgu dela ustvari mezdne delavce, ki jih bodo lahko delodajalci še bolj izkoriščali. Nikakor ne gre prezreti dejstva, da bi se z uveljavitvijo omenjenega zakona še bolj povečala siva ekonomija in delo na črno. Dejstvo je, da malega dela ne bodo opravljali samo študentje, ampak bodo tak način zaposlovanj podjetja uporabljala tudi pri zaposlovanju kvalificiranih in eksistenčno ogroženih brezposelnih z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami, na ta način bodo lahko zaposlovali tudi upokojence, ki ne morejo preživeti s svojimi vedno nižjimi pokojninami.

Zakon ne prinaša nikakršne socialne varnosti, ki jo ravno študentje, brezposelni in upokojenci najbolj potrebujejo. Ob uveljavitvi zakona delodajalcu ne bo treba zaposlovati delavca za določen ali nedoločen čas. Iz "bazena" brezposelnih, upokojencev in tudi tujcev bodo delodajalci lahko izbirali vedno nove, ki jih bodo zaposlovali na takšen način. Pod pritiskom preživetja se bo marsikateri delavec odločil za tovrstno možnost opravljanja dela. Zakon podjetjem omogoča, da si znižajo stroške na račun tega, da delavcu ne plačajo nadomestila za bolniško odsotnost, dopust, regres, nadomestilo za prehrano in prevoz, itd.

Če bo zakon potrjen se slovenskim delavcem piše zelo slabo, saj podjetja ne bodo zaposlovala samo študentov, brezposelnih in upokojencev. Zakon namreč med drugim dovoljuje delo tudi tujcem in azilantom. Za Romuna ali Bolgara je, s 6.000 evrov zaslužka, pa čeprav je to zgolj 5.101 evrov v žepu ali 14 evrov na dan, Slovenija obljubljena dežela. In ne zatiskajmo si oči, da bodo delali samo legalnih 720 ur, napotnica bo dejansko samo zaradi inšpektorja, večina jih bo delala veliko več. Kakšen je nadzor, pa vidimo že danes pri položaju imigrantskih delavcev. Ko bo enkrat članica EU postala tudi Hrvaška, pa se bo število tistih, ki bodo z veseljem poprijeli tudi za takšno delo še povečalo – prepričani smo lahko, da bodo Hrvati glede na njihov standard, pripravljeni delati še za manjše urne postavke, s čimer bodo seveda izrinili naše ljudi s trga dela.

Če bi Vlada resnično želela povečati zaposlovanje in urediti trg dela bi morala svoje ukrepe usmeriti predvsem v stimuliranje podjetij, ki zaposlujejo za nedoločen čas, predvsem pa znižati davčno obremenitev plač, saj bi povečanje števila zaposlenih dejansko, kljub nižjim davčnim obremenitvam, prineslo v proračun več denarja. Namesto prizadevanj v tej smeri, pa je pred nami zakon, ki zelo spominja na fevdalne čase – z eno pomembno razliko seveda – fevdalni gospod si je vzel desetino, naša država pa delavcem jemlje vedno več in več.

 

Zmago Jelinčič Plemeniti
Predsednik Slovenske nacionalne stranke