zavihek-pometimo-slovenijo

DELO, DRUŽINA, SOCIALNE ZADEVE

 

 

Trenutna situacija in položaj v Sloveniji nista nič kaj rožnata, vendar v SNS menimo, da je ob razmisleku, doseganju soglasij in zategnitvi pasu, mogoče storiti veliko, da bi nam vsem skupaj zagotovili svetlejšo prihodnost.

 

 

SOCIALA

  • temelj socialne varnosti vseh državljanov mora biti delo in ustrezno plačilo za to delo; plačilo za delo pa mora biti dovolj visoko, da vsakomur omogoča dostojno življenje in ne zgolj zadovoljitev najnujnejših potreb;
  • žalostno je, da v Sloveniji zaposlitev ne preprečuje revščine - v Sloveniji je že cca 223.000 ljudi, ki živijo pod pragom revščine; prag revščine naj bi bil zadnjič merjen leta 2009 - takrat je prag revščine znašal 593 evrov na mesec za posameznika in 1246 evrov mesečno za štiričlansko družino,
  • mladi, še posebej iskalci prve zaposlitve, in starostniki so izpostavljeni vse večjim tveganjem pri zagotavljanju svoje socialne varnosti in kakovostnega življenja,
  • dejstvo je, da smo postali družba, v kateri številni živijo v človeka nevrednih razmerah,
  • starejši prejemniki pokojnin in socialnih pomoči predstavljajo ranljivo družbeno skupino, ki ima večje tveganje revščine in socialne izključenosti; staranje prebivalstva postavlja pred socialno politiko številne izzive,
  • vzpostavili bomo centralni enotni register prejemnikov socialnih transferjev in zagotovili prejemanje socialnih pomoči v ustrezni višini tistim, ki so do nje res upravičeni; bistveno je, da tisti, ki so do pomoči upravičeni, le-to tudi hitro dobijo in v zadostnem obsegu, preprečiti pa je potrebno vse zlorabe, ki se dogajajo,
  • zamrznitve pokojnin in različnih socialnih transferjev ne predstavljajo nekega dolgoročnega uspeha, zato smo proti taki rešitvi; potreben je nov, celovit in premišljen pristop, ki bi celotno socialno področje preoblikoval,
  • denarne pravice, ki izvirajo iz sistema socialne varnosti, so transferji nezaposlenim, ki zajemajo predvsem denarno nadomestilo, denarno pomoč in druge transferje nezaposlenim, starševska nadomestila, itd.,
  • določen del sredstev za socialne transferje se iz državnega proračuna prenaša na občine, te pa potem samostojno določajo višino sofinanciranja, zato prihaja do velikih razlik. Določiti je potrebno kriterije za določitev višine do katere je občina dolžna izvajati sofinanciranje oziroma postaviti vsaj minimalne zneske oziroma limite
  • zakon o socialno varstvenih prejemkih bomo spremenili na način, da denarna pomoč nezaposlenim (t.i. socialna podpora) in varstveni dodatek upokojencem z najnižjim pokojninami, ne bosta več predmet zapuščine umrlega oziroma da država v teh primerih ne bo zakoniti dedič – ne strinjamo se, da morajo dediči umrlih svojcev vračati socialne transferje (socialno podporo ali varstveni dodatek), ki jih je prejemal pokojnik, da je lahko preživel; bistveno je namreč, da tisti, ki so do pomoči upravičeni, le-to tudi hitro dobijo in v zadostnem obsegu, preprečiti pa je potrebno številne zlorabe, ki se sedaj dogajajo,
  • reorganizirali bomo centre za socialno delo in uvedli ustrezne sankcije zaradi sprejetih napačnih, neustreznih ali neprimernih odločitev zoper odgovorne socialne delavce; uvedli bomo tudi ustrezne sankcije za primere, ko bi socialni delavci po uradni dolžnosti morali ukrepati v določenih primerih, vendar tega niso storili. Centrom za socialno delo so se pooblastila še dodatno razširila, ob tem pa praktično nihče ne izvaja nadzora nad njihovim delom, ki ga bo nujno potrebno zagotoviti, prav tako pa tudi reorganizacijo centrov v celoti.


POKOJNINSKA REFORMA

  • v SNS zagovarjamo stališče, da bi moralo biti merilo za polno upokojitev zgolj dopolnjena delovna doba v višini 40 let, lahko tudi višja, starost pa pri upokojitvi ne bi smela igrati nobene vloge; istočasno pa je treba ustvariti nova delovna mesta, da bodo ljudje lahko delali - prispevke namreč plačujejo zaposleni, če pa ljudje ne delajo, pomeni, da v pokojninski sklad ne odvajajo prispevkov,
  • v primeru neizpolnjevanja pogoja dopolnjene delovne dobe v višini 40 let, pa je potrebno kot merilo za upokojitev upoštevati starost delavca in skupno delovno dobo;
  • idealen pokojninski sistem bi moral temeljiti na načelih pravičnosti, fleksibilnosti upokojevanja, fiskalni vzdržnosti, preglednosti in politični nevtralnosti, ki jih sedanji sistem slabo udejanja,
  • uvedba individualnih pokojninskih računov bi pomenila eno od aktivnih strategij varčevanja za starost.
  • izvedba ustrezne pokojninske reforme je nujna, v nasprotnem primeru bo prišlo do kolapsa pokojninske blagajne in ogrožena bo socialna varnost upokojencev; ne glede na to, katera stranka bo zmagala na volitvah in katere stranke bodo sestavljale koalicijo, bo vlada morala izvesti pokojninsko reformo in bo prisiljena izvajati neprijetne ukrepe, ki bodo naleteli na ostre odzive ne samo upokojenske generacije, temveč tudi mlajše generacije; najprej pa je potrebno dosledno izterjati vse neplačane socialne prispevke, ker se tukaj skrivajo zelo velike finančne rezerve - neplačanih prispevkov je že cca. 130 milijonov evrov,
  • v okviru izvedbe pokojninske reforme je najprej potrebno očiščenje ZPIZ-a vseh izdatkov, ki so po svoji naravi socialni transfer, pokojnine za posebne zasluge, itd.,
  • socialne prispevke bi se moralo, tako kot davke, vplačati v zakonskih rokih, zato je nujno potrebno spremeniti veljavno zakonodajo, ki ureja obračunavanje in izplačevanje socialnih prispevkov, vpeljati učinkovit nadzor nad doslednim izplačevanjem prispevkov ter poostriti kazenske sankcije v primerih neplačevanja socialnih prispevkov.

 

 

UPOKOJENCI

  • povečano skrb bomo namenili upokojencem, saj smo to dolžni tistim, na katerih sadovih dela živimo, obenem pa se moramo zavedati, da ob skrbi za njih, skrbimo tudi zase,
  • zavzemali se bomo za programe za vključevanje v aktivno preživljanje starosti v tako imenovanem tretjem življenjskem obdobju, upokojencem pa bomo omogočili opravljanje začasnih in priložnostnih del,
  • prizadevali si bomo, da bo vsakemu starostniku dosegljiva primerna oskrba in pomoč na domu,
  • podprli bomo izgradnjo dodatnih oskrbovalnih domov in oskrbovanih stanovanj za starostnike, kjer jim bo, po dostopnih cenah, nudena najboljša oskrba in nega in vse ugodje, ki ga starostniki potrebujejo,
  • poskrbeli bomo, da se bodo pokojnine v večji meri kot sedaj usklajevale z rastjo cen življenjskih stroškov (trenutno se pokojnine usklajujejo 60 % z rastjo plač in 40 % z rastjo življenjskih stroškov; po letu 2015 pa naj bi se pokojnine usklajevale 70 % z rastjo plač in 30 % z rastjo življenjskih stroškov) oziroma se bomo odločili za tisto možnost usklajevanja pokojnin, ki bo za upokojence bolj ugodna.

 

 

MLADI

  • država mora s svojimi mehanizmi stimulirati nadarjene in perspektivne mlade kadre – predvsem z urejenim in stabilnim delovnim okoljem, z možnostjo trajnega razvoja in napredka,
  • stanovanjska preskrbljenost in možnost ustvarjanja zasebnega življenja je ključnega pomena,
  • zavzemali se bomo za takšno stanovanjsko politiko, ki bo omogočila mladim pridobitev stanovanj, kar bo pozitivno vplivalo tudi na rodnost,
  • smiselno bi bilo, da bi po zgledu Nizozemske ustanovili stanovanjske sklade z ugodnimi najemninami in možnostjo kasnejšega odkupa stanovanja,
  • mladim slovenskim družinam (najstarejši član ne bi smel biti starejši od 35 let), ki nimajo druge možnosti, bi za dobo do 5 let raje omogočili brezplačna stanovanja (brez najemnine, krili bi samo tekoče stroške), kar ne bi smel biti problem, glede na to, koliko praznih stanovanj ima država preko bank v lasti,
  • stanovanja, ki jih imajo vse večjem številu v lasti banke, bomo, preko neodvisnih družb in po realnih cenah, ki jih je trenutno moč doseči na trgu, dali v prodajo na nepremičninski trg; s tem se bodo posledično cene stanovanj na nepremičninskem trgu znižale in stanovanja bodo postala bolj dostopna, predvsem številnim mladim družinam.

 

 

BREZPOSELNOST

  • določena stopnja brezposelnosti je normalna v vsaki državi (trenutna stopnja brezposelnosti v Sloveniji je 11,5 %), saj prispeva k uravnavanju ponudbe in povpraševanja na trgu dela in na ta način pozitivno vpliva na konkurenčnost in zahtevo po kakovostni ponudbi iskalcev zaposlitve; ničelna stopnja brezposelnosti je skoraj idealizirano stanje in je skorajda ni nikjer na svetu,
  • glavni vzroki za tako visoko stopnjo brezposelnosti med mladimi so vsekakor podaljševanje delovne dobe starejših, neustrezna izobrazbena struktura v gospodarstvu in pomanjkanje delovnih izkušenj; posebej zaskrbljujoče je veliko število brezposelnih mladih diplomantov,
  • odpraviti moramo glavne vzroke za porast brezposelnosti in vzpodbujati neposredno ustvarjanje novih delovnih mest, uskladiti šolski sistem z zahtevami gospodarstva, vzpostaviti ugodno okolje za domače in tuje investitorje, spodbujati različne oblike samozaposlovanja in uvesti ugodnejše pavšalne davčne olajšave za samozaposlovanje,
  • večjo pozornost bomo namenili tudi storitvenim poklicem, katere po večini opravljajo tujci,
  • zavzemali se bomo za ukrepe, ki bodo spodbujali delodajalce za odpiranje novih delovnih mest in bolj fleksibilnih možnosti zaposlovanja (delo na domu, delo zaradi občasno povečanega obsega poslovanja; skrajšan delovni čas),
  • zavzemali se bomo za odpravo vseh oblik dela na črno;
  • zavzemali se bomo za nove zaposlitvene možnosti glede na domicil delovne sile, ob upoštevanju prednosti slovenskih delavcev,
  • Slovenija tujcem, navkljub zelo visoki stopnji brezposelnosti, izdaja številna delovna dovoljenja, zato bomo striktno izvajali zakon o zaposlovanju tujcev ter uporabljali najnižje omejitvene kvote za tujo delovno silo – na slovenskem trgu dela mora imeti prednost slovenski delavec,
  • zavzemali se bomo za davčne in tudi druge ukrepe, ki bodo podjetja stimulirali za povečano zaposlovanje mladih strokovnih kadrov,
  • po veljavni zakonodaji ima delavec v prvih 3 mesecih brezposelnosti pravico do 70 % svoje povprečne plače, v zadnjih treh mesecih pa 60 % - razmišljanja o povečanju nadomestil in njihovem daljšem obdobju za čas brezposelnosti, so neproduktivna; ustrezno višja morajo biti nadomestila za tiste, ki jih res potrebujejo (ko mož in žena istočasno izgubita delo ali v primeru samohranilk in samohranilcev, pod poostrenim nadzorom za preprečitev morebitnih zlorab),
  • zgornja meja prejemanja nadomestila ne sme biti daljša od 6 mesecev; v tem času si mora vsakdo najti delo; delodajalec, ki bi v tem obdobju zaposlil brezposelnega za najmanj 18 mesecev, pa bi prejel razliko nadomestila do konca 6 mesečnega obdobja, ki bi ga prejemal delavec,
  • področje prejemanja denarne pomoči (t.i. socialna podpora) nezaposlenim bomo uredili na način, da se iskalcem zaposlitve, ki prejemajo socialno podporo, le-ta ukine, v kolikor iskalec zaposlitve ne sprejme ponujene zaposlitve, ki je na isti izobrazbeni stopnji, kot jo ima iskalec zaposlitve ali dve stopnje nižje,
  • področje brezposelnih oziroma iskalcev zaposlitve, ki prejemajo denarno pomoč (t.i. socialno podporo) bomo uredili na način, da mora brezposelni, ki prejema denarno pomoč, brez izjeme in opravičil, sprejeti kakršnokoli javno delo,
  • izdatki za socialne transferje (predvsem socialna denarna pomoč brezposelnim) se povečujejo, ker mnogi to kategorijo izrabljajo; razmerje med povprečno plačo in nadomestilom je neskladno - nadomestilo je v primerjavi z minimalno plačo visoko in povzroči, da mnogi raje odklonijo delo in prejemajo pomoč – racionalizirali bomo izplačila denarnih pravic,
  • za zmanjšanje brezposelnosti bomo izpeljali več ukrepov:
    • neposredno ustvarjanje novih delovnih mest - 1. najpomembnejši ukrep
    • uskladitev šolskega sistema z zahtevami gospodarstva - 2. najpomembnejši ukrep
    • vzpostavitev ugodnega okolja za domače in tuje investitorje - 3. najpomembnejši ukrep
    • izvajanje programa aktivne politike zaposlovanja
    • poklicna orientacija in pomoč pri zaposlitvi
    • splošno svetovanje in informiranje brezposelnih
    • usposabljanje in izobraževanje brezposelnih
    • projektno učenje za mlade
    • spodbude za zaposlovanje, predvsem spodbujanje novega zaposlovanja
    • povračilo prispevkov delodajalcu
    • spodbujanje podjetništva med mladimi
    • večjo število kadrovskih štipendij
    • možnosti financiranja mladih oziroma novih podjetnikov in svežih podjetniških idej

 

 

AKTIVNO PREBIVALSTVO

Temelj socialne varnosti vseh državljanov bi moralo biti delo in ustrezno plačilo za to delo, plačilo za delo pa mora biti dovolj visoko, da vsakomur omogoča dostojno življenje in ne zgolj zadovoljitev najnujnejših potreb.

  • ustrezna zaposlitev je eden od osnovnih življenjskih pogojev za kakovostno in socialno varno življenje, vendar je žalostno, da v Sloveniji zaposlitev ne preprečuje revščine,
  • dosedanja minimalna plača je bistveno prenizka za človeka dostojno življenje, zato jo bomo dvignili na 1000 evrov,
  • v politiko plač bomo vgradili stimulativne elemente in zagotoviti večjo povezanost plač s poslovnimi rezultati in z učinkovitostjo dela, tako v javnem kakor tudi v zasebnem sektorju,
  • Slovenija je z uvedbo evra doživela izjemen porast cen življenjskih potrebščin, s čimer se je poslabšal življenjski standard državljank in državljanov Slovenije; ti s svojim dohodkom realno kupijo manj, kar pomeni, da se je kupna moč prebivalstva znižala,
  • pri zaposlenih, še posebej tistih, ki so, v okviru opravljanja vsakodnevnega dela, v stikih s strankami, bomo zahtevali obvezno dejansko znanje slovenskega jezika (in ne le na papirju) in ga tudi, predvsem pri novih zaposlitvah, ustrezno preverjali,
  • delovno zakonodajo bomo spremenili na način, da mora zaposleni, ko izpolni pogoje za upokojitev, v pokoj tudi oditi in sprostiti delovno mesto za mlade kadre; razen v primeru, ko se delavec in delodajelec dogovorita, da je v interesu delodajalca, da zaposleni s svojim aktivnim delom še nadaljuje, saj je npr. znanje delavca izjemnega pomena za delodajalca in podjetje in zato podaljšata zaposlitev dokler npr. ne uvedejo novega kadra.

 

 

INVALIDI

  • v sodelovanju z invalidskimi in humanitarnimi organizacijami bomo povečano skrb namenili invalidom,
  • podprli bomo izgradnjo dodatnih bivalnih enot oziroma stanovanj za invalide in jim na ta način poskušali omogočiti čim bolj samostojno življenje in vključenost v družbo,
  • pri poslovanju Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji dejstva kažejo na netransparentnost procesov poslovanja, upravljanja, odločanja in nadzora delitve javnih finančnih sredstev, kar so že večkrat ugotovili pristojni državni organi; nepravilnosti pri dosedanjem poslovanju FIHO sta že večkrat ugotovila tako Računsko sodišče, kakor tudi Komisija za preprečevanje korupcije,
  • v Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji bomo uredili vprašanje konflikta interesov znotraj sveta FIHO in s tem povezanim sprejemanjem in koriščenjem sredstev za organizacije, ki so upravičene do le-teh sredstev, saj je predsednik nadzornega sveta Loterije Slovenije, hkrati tudi predsednik Nacionalnega združenja socialnega varstva, član sveta Fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij, državni svetnik, predsednik Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v Državnem svetu, predsednik Invalidskega društva, direktor invalidskega podjetja Biro grafika Bori, itd.,
  • zagotovili bomo pravičnejšo delitev sredstev med vsemi invalidskimi in humanitarnimi organizacijami.
  • v okviru poslovanja Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji bomo vzpostavili boljši nadzor nad namensko porabo sredstev in povečali transparentnost in odgovornost uporabnikov sredstev in preprečili bomo nadaljnje plenjenje invalidskega denarja in omogočili mehanizme in varovalke zoper mešetarjenje s sredstvi,
  • tudi manjšim organizacijam, katere niso vključene v Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije in so zaradi tega diskriminirane, bomo omogočili sodelovanje v Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji in s tem vzpostavili uravnoteženo zastopanost invalidskih in humanitarnih organizacij.
 
navi_first_bg
 
Išči