Pisno poslanska pobuda v zvezi z ničnostjo arbitražne odločbe

Pisna poslanska pobuda v zvezi s tretjim korona paketom
19. 05. 2020.
Pisno poslansko vprašanje v zvezi z obravnavo mitnice
21. 05. 2020.

V imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke podajamo poslansko pobudo na Vlado Republike Slovenije, v zvezi z ničnostjo arbitražne odločbe.

Arbitražna odločitev ne obstaja, ker je bil v postopku grobo kršen sporazum o arbitraži. Zapis, da: “Republika Slovenija in Republika Hrvaška sta se osamosvojili hkrati” – je notorična laž! Republika Slovenija je razglasila samostojnost 26.6.1991, Republika Hrvaška pa šele 08.10.1991. Ker velja “non bis in idem”, je Republika Hrvaška z razglasitvijo 8.10.1991 tudi sama potrdila, da pred tem datumom ni ničesar razglasila. Glede na navedeno Republika Hrvaška po določilih Sporazuma o arbitraži sploh ni stranka v postopku določanja poteka (državne meje). S podpisom Sporazuma se je le zavezala, da bo odločitev tribunala upoštevala in izvršila, kolikor jo zavezuje. Republika Slovenija mora uveljaviti ničnost arbitražne odločbe zaradi grobih kršitev Sporazuma in zahtevati ponovitev postopka (četudi z istim tribunalom) vendar tokrat skladno z jasnimi in natančnimi določili Sporazuma o arbitraži, upoštevajoč relevantna internacionalno pravna dejstva in dokumente. Upoštevati je potrebno med drugim tudi zgodovinsko dejstvo, da je že prišlo za razglasitev, natančno določene državne meje, s katerimi so slovenske dežele vstopile v Jugoslavijo. Zagreb jih je kot Neodvisna država Hrvaška leta 1941 dokončno uradno priznal kot svoje državne meje s Primorsko, Krajnsko, Štajersko in Prekmurjem. To upošteva in potrjuje tudi slovenski pravni akt Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije v II. točki, kjer piše: “v okviru dosedanje SFRJ”. To pomeni, da se ne smejo upoštevati administrativne medrepubliške meje, ki so bile zgolj politični konstrukt in niso imele nobene internacionalne pravne veljave ampak se znotraj celotne nekdanje SFRJ (v razmerju Slovenije do Hrvaške) določajo neodvisno od teh administrativnih meja. Upošteva se internacionalno pravno stanje slovenskih dežel ob nastanku prve skupne države 1918 oziroma 1919. V ponovnem postopku, je potrebno upoštevati vse relevantne okoliščine, internacionalno pravo in dejanska stanja odločitve in datume, ne pa prirejenih in podtaknjene izjava.

Na podlagi vsega navedenega predlagamo, da: ˝Republika Slovenija nemudoma prične s postopkom ugotovitve ničnosti arbitražne odločbe.˝

Zmago Jelinčič Plemeniti vodja