Pisno poslansko vprašanje v zvezi s polnilno infrastrukturo za e-vozila

Pisno poslansko vprašanje v zvezi z relativno vlago v prostorih in njenimi rešitvami
29. 04. 2020.
Pisna poslanska pobuda v zvezi z grafitarji
05. 05. 2020.

Spoštovani,

Vlado Republike Slovenije sprašujem v zvezi s polnilno infrastrukturo za e-vozila.

Stihijsko postavljanje polnilne infrastrukture za e-vozila je lahko resna grožnja delovanju elektroenergetskih omrežij, v prvi fazi distribucijskih elektroenergetskih omrežij, z množičnim uvajanjem npr. ultra hitrih električnih polnilnic pa tudi za prenosni elektroenergetski sistem. Povzroči lahko tudi nesorazmerno visoke stroške vlaganj v elektroenergetska omrežja zaradi potreb zagotovitve napajanja polnilne infrastrukture.

V obravnavi je osnutek Zakona o učinkoviti rabi energije. Ta določa samo namestitev električnih polnilnic pri obstoječih in novih stanovanjskih objektih. Brez kakršnih koli resnih tehničnih in drugih pogojev.

V 3. členu Uredbe o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva v prometu je v zapisano, da so distribucijski operaterji električne energije (v Republiki Sloveniji je samo »en« distribucijski operater), zadolženi za vzpostavitev polnilne infrastrukture, kar naj bi jim nalagala določba 78. člena Energetskega zakona.

Zato se sprašujemo, kdaj bo predpisan Akcijski načrt, ki bo določal strategijo in izvedbo polnilne infrastrukture na nivoju države, ki bo med drugim opredelil vrste polnilnih mest z vidika priključnih moči, pogoje za postavitev, kdo bo odgovorna oseba, ki bo izdajala soglasje za postavitev polnilnih mest, kdo bo vzpostavil vsedržavni sistem upravljanja polnilnih mest za mikro lokacijo in nivo Republike Slovenije, kdo bo predpisal tipizacijo opreme polnilnih mest za potrebe načina prepoznavanje uporabnika, načina izdaje računov, načina plačevanja porabljene električne energije na polnilnih mestih, itd…. Nimamo opredeljeno, kje ima polnilna infrastruktura javni status in kje zasebni status, kako je z njihovo uporabo glede na status, kdo in od kje se zagotovijo viri za financiranje polnilne infrastrukture.

Razmišljamo, da bo polnilna infrastruktura postavljena na različnih lokacijah, katere lahko razvrstimo najmanj na 7 vrst:

– avtocestni križ,

– magistralne ceste,

– lokalne ceste,

– nakupovalna središča,

– podjetja, ustanove,

– urbana naselja,

– individualne bivalne enote.

Če se osredotočimo na avtocestni križ. Največja obremenitev v prihodnje bo v primeru množičnega sočasnega polnjenja tovornih vozil na počivališčih. Slednja so sedaj locirana na lokacijah bencinskih črpalk. Vendar lokacije bencinskih črpalk praviloma niso optimalne z vidika priključitve na obstoječe elektroenergetsko omrežje.

Res je, da je v 9. odstavku 78. člena Energetskega zakona določeno: »Distribucijski operater je zadolžen za razvoj osnovne javne infrastrukture hitrih polnilnic cestnih vozil na električni pogon na avtocestnem križu«. Pa se to izvaja? Po našem mnenju ne!

Vprašanja:

– Se bo dovolila postavitev polnilne infrastrukture velike moči na lokacijah obstoječih počivališč in bencinskih črpalk, ne glede na možnost optimalne priključitve na elektroenergetska omrežja, ali bo prioriteta optimalna priključitev in npr. izgradnja novih počivališč oz. mest za množično polnjenje tako osebnih kot tovornih vozil?

– Je to kje opredeljeno?

– Kdo bo odločil o primernosti lokacij?

– Kaj bodo merila?

Hvala za vaš odgovor.

Zmago Jelinčič Plemeniti, poslanec