Pisno poslansko vprašanje v zvezi s transakcijami med ožjimi družinskimi člani

Pisno poslansko pobudo v zvezi z namestitvijo opozorilnih tabel na nadhodu železniške proge v Krškem
08. 05. 2020.
Pisno poslansko vprašanje v zvezi z medicinskimi in zaščitnimi odpadki
08. 05. 2020.

Spoštovani,

Vlado Republike Slovenije sprašujem v zvezi s transakcijami med ožjimi družinskimi člani. V davčnih postopkih se že več let pojavlja problematika poslovanja med ožjimi družinskimi člani. Slovenska davčna zakonodaja je zelo nenaklonjena transparentnemu poslovanju med ožjimi družinskimi člani, saj je med njimi predvidena celo obdavčitev transakcij, višjih od 5.000,00 EUR. Primer: če brat sestri podari 6.000,00 EUR gotovine, bi morala sestra prejem gotovine prijaviti Finančni upravi, slednja pa bi odmerila davek od davčne osnove 1.000,00 EUR.

1. Zakaj slovenska davčna zakonodaja obdavčuje transakcije oziroma darila med brati in sestrami? Zakaj slovenska davčna zakonodaja obdavčuje transakcije, ki jih potomci (sinovi, hčerke) nakažejo svojim prednikom (starim staršem, staršem)? Kaj je namen take obdavčitve, ki je popolnoma v nasprotju z voljo in prakso davčnih zavezancev?

2. Zakaj davčna zakonodaja ugodneje obravnava verižne transakcije kot enkratne transakcije? Primer: davčno je ugodneje, če brat sestri 10 let vsako leto nakazuje 5.000,00 EUR, kot če bi ji enkrat nakazal 50.000,00 EUR. V prvem primeru ni davka, v drugem primeru je visok davek.

3. Zakon o davku na dediščine in darila (Uradni list RS, št. 117/06 in 36/16 – odl. US) predvideva, da darilo, ki zajema le premičnine v skupni vrednosti višji od 5.000,00 EUR, predmet obdavčitve. Koliko davčnih napovedi, zaradi transakcij med družinskimi člani, je bilo vloženih v zadnjih 10 letih po posameznih letih? Ali je bilo darilo v obliki gotovine ali bančne transakcije?

4. Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19 in 66/19) v 74. členu ureja ugotavljanje dejstev v davčnem postopku. Ker sin mami ne more neobdavčeno podariti 50.000,00 EUR, se odloči za posojilo. Ali lahko sin mami posodi 50.000,00 EUR brez obresti? Kaj morata narediti, da bo njun posel transparenten in sprejemljiv za Finančno upravo? Kakšne so njune davčne obveznosti, če skleneta posojilno pogodbo? Ali mora biti posojilna pogodba overjena? Ali je kaj narobe, če je posojilna pogodba ročno napisana? Ali je pomembno, kolikšna je višina obroka, ki ga mama vrača sinu? V katerem primeru bi 3 FURS posojilo označil kot navidezni pravni posel? Kako se vnaprej izogniti težavam s Finančno upravo, npr. pr dokazovanju posojilnega razmerja? Ali gre v primeru posojila namesto podaritve za davčno izogibanje, davčno utajo, davčno optimizacijo?

5. V notarskih postopkih se pri nepremičninah pojavljajo različni manevri za prenos lastništva nepremičnine. Če želijo lastniki nepremičnin preprečiti prenos lastništva nepremičnine z dedovanjem, ga prenesejo z navidezno prodajo. V pogodbah je opisano, da je bila predložena gotovina, čeprav tega ne more nihče preveriti. Vprašanje je tudi, ali ima kupec sploh dovolj sredstev za nakup nepremičnine. Koliko kupoprodajnih pogodb za nepremičnine je FURS pregledal v zadnjih 10 letih po posameznih letih in kolikšne so bile dodatno ugotovljene davčne obveznosti? V koliko primerih je šlo za navidezne pravne posle (torej do transakcije sploh ni prišlo)? V koliko primerih je FURS ugotovil, da navidezni kupec ni imel dovolj sredstev za nakup nepremičnine? Koliko kupoprodajnih pogodb je FURS izpodbijal?