Pisno poslansko vprašanje v zvezi z odkrivanjem okoljskega kriminala

Pisno poslansko vprašanje v zvezi s kriminalom na področju okolja
09. 06. 2020.
Začetek postopka o prekršku – uporaba oznake SV na seji DZ
10. 06. 2020.

V imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke sprašujem ministra za notranje zadeve, g. Aleša Hojsa, da mi odgovori na naslednje vprašanje:

V Republiki Sloveniji okoljskemu kriminalu namenjamo premalo pozornosti. Okrožna sodišča so o njih odločala le v petih primerih, kar je občutno premalo. Posledicam se ne moremo izogniti, priče smo vedno novim neraziskanim požarom, o katerih poročajo tudi mediji zunaj naših meja. Gori vsepovprek od plastike, sveč, parafina. Dogajajo se nam Kemis, Lafarge, Salonit in podobne zgodbe. Stanje je grozljivo in alarmantno, zato se ne gre čuditi, da je veliko bolezni rezultat neprimernega ravnanja z odpadki in izpuhi. Stanje na področju pregona okoljskih kaznivih dejanj je škandalozno, kajti Slovenijo tujci dojemajo kot raj za okoljsko mafijo. Morebitne spremembe in dopolnitve Kazenskega zakonika zahtevajo resen, preudaren premislek ter morajo hkrati vzeti v obzir tudi posebnosti okoljskih kaznivih dejanj na področju odpadkov. Slovenske oblasti bi morale pred sodišče pripeljati vsaj najhujše primere, pa še najmanjših ne, kar je žalostno in skrb vzbujajoče. Tudi pregon okoljskega kriminala ne more biti učinkovit, ker ni na voljo centralne baze podatkov. Vsak ima svojo statistiko, bazo, od policije, tožilstva, statističnega urada, sodišča do IRSOP. Ustanovi se naj posebna enota v policiji, ki bo obravnavala okoljski kriminal s posebnimi preiskovalnimi ukrepi. Žalostno je, da tuji strokovnjaki v okviru Sveta EU v Bruslju ugotavljajo številne pomanjkljivosti našega sistema za odkrivanje in sankcioniranje okoljskih kaznivih dejanj.

1. Zakaj se dosledno ne obravnavajo kazniva dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja v povezavi z odpadki vseh vrst?

2. Ali razmišljate v smeri, da bi bilo potrebno določiti nova kazniva dejanja kot je npr. zloraba položaja v okoljskih primerih?

3. Kdaj lahko pričakujemo skupno bazo podatkov ali vsaj bolj učinkovite izmenjave podatkov med vsemi deležniki?

4. Kdaj bodo pripravljene posebne smernice za boljše razumevanje, v katerih primerih oz. kdaj gre za prekrške in kdaj za kazniva dejanja?

Za vaš odgovor se vam zahvaljujem.

Dušan Šiško, poslanec