Pisno poslansko vprašanje v zvezi z ukrepi vlade za pomoč gospodarstvu in prebivalcem

Pisno poslansko vprašanje v zvezi z medicinskimi in zaščitnimi odpadki
08. 05. 2020.
Pisno poslansko vprašanje v zvezi s kartelnimi dogovori pri javnih naročilih
11. 05. 2020.

Spoštovani,

Vlado Republike Slovenije sprašujem v zvezi z ukrepi vlade za pomoč gospodarstvu in prebivalcem. Vladi sta Slovenijo v letu 2020 v povprečju zadolžili za več kot milijardo evrov na mesec.

Zato me zanima učinkovitost in gospodarnost porabe proračunskih sredstev.

1. Katere gospodarske dejavnosti so bile v času epidemije najbolj prizadete?

2. Katere gospodarske dejavnosti bodo po koncu epidemije najbolj prizadete?

3. Katere skupine prebivalstva so bile v času epidemije najbolj prizadete?

4. Katere skupine prebivalstva bodo po koncu epidemije najbolj prizadete?

5. Katerim gospodarskim dejavnostim je država v času epidemije najbolj pomagala?

6. Katerim gospodarskim dejavnostim je država v času epidemije najmanj pomagala?

7. Katerim skupinam prebivalstva je država v času epidemije najbolj pomagala?

8. Katerim skupinam prebivalstva je država v času epidemije najmanj pomagala?

9. Koliko delovnih mest je ohranila država s sprejetimi ukrepi? Prosim za natančno analizo o tem, kateri ukrep je ohranil koliko delovnih mest in kolikšen je bil strošek tega ukrepa.

10. Koliko proračunskih sredstev je bilo v času epidemije v povprečju potrebnih za ohranitev enega delovnega mesta v gospodarstvu?

11.Koliko proračunskih sredstev bo po koncu epidemije v povprečju potrebnih za ohranitev enega delovnega mesta v gospodarstvu?

12.Kateri ukrepi, sprejeti zaradi epidemije, so se izkazali za najbolj učinkovite pri pomoči gospodarstvu?

13.Kateri ukrepi, sprejeti zaradi epidemije, so se izkazali za neučinkovite pri pomoči gospodarstvu?

14.Kateri ukrepi, sprejeti zaradi epidemije, so se izkazali za najbolj učinkovite pri pomoči prebivalstvu?

15.Kateri ukrepi, sprejeti zaradi epidemije, so se izkazali za neučinkovite pri pomoči prebivalstvu?

16.Ali je bila tolikšna zadolžitev države res potrebna? Prosim za podrobnejšo obrazložitev razlogov za zadolžitev.

17.Zakaj se je država zadolžila ravno za toliko, kolikor se je? Zakaj se ni manj, zakaj se ni več? Prosim za podrobnejša pojasnila sprejete gospodarske politike države.

18.Ali si bo država lahko privoščila enako zadolžitev tudi ob morebitnem drugem valu epidemije? Ali bo zadolžitev bolj ugodna ali manj ugodna, kot je bila v času prvega vala epidemije? Kje se bo Vlada zadolžila?

19.Ali bodo ukrepi države ob morebitnem drugem valu epidemije predvideni v enaki vrednosti, torej več milijard evrov proračunskih sredstev?

20.Ali se je Vlada prenaglila z ukrepi za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu? Poslovni subjekti, ki ne preživijo 3 mesecev na trgu brez poslovanja, imajo zelo skromen poslovni model. Če bi Vlada pomagala gospodarstvu danes, bi bili lahko ukrepi bolj namensko porabljeni.

21.Zakaj so bili že nekaj dni po razglasitvi epidemije vsi poslovni subjekti tik pred bankrotom oziroma prebivalstvo obubožano? V času letnih dopustov je prav tako omejeno poslovanje, pa ni težav.

22.Zakaj je Vlada prepovedala delo?

23.Zakaj se je Vlada odločila, da bo raje ohranila več življenj oziroma zdravje ljudi ter dopustila gospodarsko krizo, kot pa da bi gospodarstvo nemoteno teklo naprej ob kakšni smrtni žrtvi več? Prosim za podrobno obrazložitev razlogov za in proti, med katerimi je Vlada tehtala. To ne pomeni, da se z vladno odločitvijo ne strinjam.

24.Kakšen je učinek 150,00 EUR, ki jih je Vlada namenila vsakemu prejemniku denarne socialne pomoči?

25.Kakšen je učinek 150,00 EUR, ki jih je Vlada namenila vsakemu študentu?

26.Kakšen je učinek 30,00 EUR, ki jih je Vlada namenila staršem za vsakega otroka?

27.Kakšen je učinek sredstev, ki jih je Vlada namenila vsakemu upokojencu, čigar pokojnina je nižja od 700 EUR?

28.Zakaj je v času epidemije stopnja brezposelnosti poskočila za 20 %, če so bili vladni ukrepi tako zelo učinkoviti?

29.Kakšne bi bile posledice za gospodarstvo in prebivalstvo, če država ne bi sprejela nobenih ukrepov?

30.Kakšno je stališče Vlade do stalnih pozivov gospodarstva k nižjim davkom, potem mora pa Vlada ob vsaki krizi pomagati gospodarstvu iz teh istih davkov, ki jih zberemo davkoplačevalci?

31.Katere investicije za zagon gospodarstva bo izvedla Vlada po koncu epidemije?

32.Katere davčne ukrepe bo sprejela Vlada po koncu epidemije npr. za zagon gospodarstva?

33.Ali bodo gospodarstvo in prebivalstvo v letu 2020 oproščeni plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in zakaj ne?

34.Kako je bila narejena ocena, da četrtina vseh posojil, za katere naj bi dala Vlada poroštvo, ne bo nikoli vrnjenih? Zakaj bodo potem poroštvo k tem posojilom potem sploh dano?

35.Zakaj Vlada vedno podeljuje poroštvo za kredite poslovnih subjektov pri tujih bankah?

36.Kaj bi se zgodilo, če bi država dogovore o kreditiranju gospodarstva prepustila trgu, torej, da bi se poslovni subjekti sami dogovarjali z bankami?

37.Kakšen je načrt Vlade pri zniževanju zadolženosti države po koncu epidemije? Kdaj bomo spet prišli na zadolženost države, kot je bila ob koncu leta 2019?

38.Kako bo Vlada zagotovila zniževanje proračunskih odhodkov po koncu epidemije? Na katerih področjih oziroma pri katerih organih so proračunske rezerve?

39.Kako bo Vlada zagotovila zviševanje proračunskih prihodkov po koncu epidemije? Ali so predvidene nove dajatve?

40.Kolikšno bo po ocenah Vlade število brezposelnih na dan 31. 12. 2020?

Jani Ivanuša, poslanec