Predsednik države ne upa sprožiti postopek razrešitve informacijske pooblaščenke?

Kdo je Sophie in ‘t Veld?
15. 10. 2021.
Znamke so pomemben del slovenske kulture
22. 10. 2021.

Vir slike: Siol.net

Zadnje leto in pol je bilo težko za vse. Pred izbruhom epidemije je »puško v koruzo vrgel« Marjan Šarec in državo pustil »golo«. Še v zadnjih izdihljajih svojega vodenja je razlagal, da gre za gripico in, da zdravniki pretiravajo, ko opozarjajo, da nimajo ne kadra, ne opreme. Kaj je sledilo ni treba opomniti. Vlada Janeza Janše ni imela in nima lahko delo, saj smo že v četrtem valu, ki ne obeta nič kaj dobrega. Prihodnost žal ni svetla.

V vsem tem času je Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik konstantno »nagajala« vladi in skoraj v vsakem ukrepu našla nekaj kar ni v skladu z ustavo, oz. njeno interpretacijo le-te.

Celotna Evropa ima aplikacijo »#OstaniZdrav«. Nihče v tem ne vidi težav, nikjer ni bilo slišati o tem, da bi aplikacija posegala o človekove pravice, ali bi bilo sporno kateri podatki se širijo. Večino mobilnih aplikacij zahteva bistveno več podatkov in konec koncev Google vsak mesec pošlje poročilo o tem, kje vse je bil uporabnik telefona.

Bile so sporne prijave na cepljenje proti covidu-19 na portalu eUprava, ker naj ne bi ljudje vedeli, zakaj se prijavljajo in kaj se bo z njihovimi podatki zgodilo. Če se skušam zgolj distancirati od tega absurdnega razmišljanja, moram opomnim, da je na ta način na tisoče državljanov, ki se je prijavilo na cepljenje in vedelo, kaj počnejo, moralo postopek ponoviti. Marsikdo je ravno zaradi birokracije še necepljen. Jasno je, da pooblaščenka ni pogledala niti ene aplikacije cepilnih enot, ki so jo razvili, ker bi našla, kar nekaj pomanjkljivosti, je pa zaradi njenega posredovanja zaradi prijav na eUprava nastalo kar nekaj finančne škode, ter velika nejevolja ljudi. Prostor za manipulacijo teoretikov zarot se je pa povečal.

Seveda je gospa Prelesnik imela tudi pripombe na portal zVem in uspela še dodatno odvrniti ljudi od cepljenja.

Njen zadnji protivladni boj je »afera z aplikacijo za preverbo PCT pogoja«. Izjava, da bodo ravnatelji lahko prebrali osebne podatke zaposlenih presega vse meje. Saj ne, da jih vidijo vsak mesec, ko podpisujejo plačilne liste.

V vsem tem času se je informacijska pooblaščenka v prvi vrsti trudila narediti vse, da vlada ne bi mogla zaščititi državljane in je s tem močno posegla v njihovo pravico do zdravstvenega varstva.

Svojega dela nikakor ni in ne opravlja v skladu z zakonom in ustavo, saj je njen edini cilj rušenje vlade Janeza Janša, ne pa skrb za pravice do dostopa do javnih informacij in pravico do varstva osebnih podatkov. Zaradi navedenega smo podali poslansko pobudo predsedniku države, da nemudoma začnete postopek razrešitve informacijske pooblaščenke.

Pričakovano predsednik države ni zbral poguma in naredil ta korak, je pa za svoje mnenje vprašal informacijsko pooblaščenko in se ni trudil, da bi njene navedbe preveril.

Pooblaščenka je v svoj zagovor okoli aplikacije #OstaniZdrav, da je le opozarjala na stališče Evropske komisije, Evropskega odbora za varstvo podatkov in Evropskega parlamenta, da je zgolj želela izpostaviti, da mora biti aplikacija prostovoljna.

Še dobro, da smo v času digitalizacije in se za tovrstno sprenevedanje najde dokaz. Če se poišče zgolj članke iz časa, ko se je v življenje spravljala omenjena aplikacija, ki je kopija aplikacije iz Evropske unije, le prevedena v slovenski jezik. Torej so vse institucije na katere se pooblaščenka zglasuje tovrstni aplikaciji dala zeleno luč, še več, aplikacije v tujini pokažejo kakšen podatek več.

Pustimo ob strani tudi dejstvo, da aplikacije, ki si jih dnevno ljudje nalagajo vzamejo bistveno več podatkov in so zlorabljena na takšen ali drugačen način, ampak to ni pomembno za pooblaščenko, ker očitno to, da preko ene aplikacije lahko različni giganti dostopajo do skoraj vseh podatkov, ni zaskrbljujoče. Da aplikacija za spletno bančništvo, ki nič kaj ni prostovoljna, dejansko zahteva ogromno naših podatkov, tudi ni pomembno. Informacijska pooblaščenka je takrat trmasto vztrajala pri naslednjem pogledu:

»V tem trenutku namreč ni mogoče v celoti oceniti, kako obsežne bodo posledice odloka na temeljne in ustavne pravice posameznikov, niti ni jasno, kaj odlok pomeni za varstvo osebnih podatkov, saj iz njega ne izhaja kako naj bi se nova ureditev sploh izvajala, kako naj bi posamezniki izkazovali namestitev aplikacije, kako dolgo mora biti aplikacija nameščena za izpolnjevanje pogojev iz odloka, kako naj bi se zakonito in ustavno skladno izvajal nadzor nad izvajanjem te določbe odloka. Za vpogled v mobilni telefon in preverjanje namestitve aplikacije je namreč potreben sodni nalog.«

Okoli platforme eUprave se pooblaščenka zagovarja, da ni bilo jasne in poštene informacije v zvezi z obdelavo podatkov. Na tem mestu javno sprašujemo informacijsko pooblaščenko, kako drugače naj bi še bilo zapisano za kaj so se zbirali podatki. Že od samega začetka so vodilni povedali, da gre za informativni interes. Torej zbiranje podatkov interesa za cepljenje, da bi se tudi jasno vedelo, koliko cepiv nabaviti.

Tu se je že informacijska pooblaščenka uglasila in se je zbiranje moralo zaključiti. Potem ko se je pojavila možnost, da bi se lahko sezname poenotilo, da ljudem ne bi bilo treba se še enkrat prijavljati. No, ljudje so se na koncu prijavili po trikrat, da so se sploh lahko cepili.

Informacijski pooblaščenki se pa ni zdelo sporno zbiranje prijav nekaterih cepilnih centrov, očitno so direktorji le-teh prave barve.

Kaj smo ji pa očitali z aplikacijo zVem, pa ni vedela. Mogoče bi bilo smiselno preveriti, zakaj ima informacijska pooblaščenka težave s spominom in se ne spomni, kaj je javno govorila.

Da jo opomnimo, ministrstvo za zdravje je zagotovilo nov sistem prijave na cepljenje prek aplikacije zVem. V tem primeru pooblaščenka čudežno ni nasprotovala. Prijave na cepljenje so množično stekle. Kot nadgradnjo obstoječemu sistemu je NIJZ za pametne telefone izdal aplikacijo zVEM, ki združuje vse pomembne storitve eZdravja za paciente, hkrati pa omogoča tudi shranjevanje digitalnih covidnih potrdil v ločeni zbirki.

Informacijska pooblaščenka je ob tem trdila, da o nobeni verziji aplikacije ni bila obveščena, ter, dani bila zaprošena niti za predhodno mnenje, kar je pričakovala. Torej?

Tisto, kar pa je pokazalo vse razsežnosti dela pooblaščenke, je bilo sprožitev inšpekcijskega postopka zoper NIJZ zaradi aplikacije za preverjanje PCT pogoja, češ, da ravnatelj tega ne sme početi, ker naj bi šlo za morebitno nezakonito obdelavo osebnih podatkov. Katerih podatkov? Na plačilni listi vidi celo, če ima delavec kakšno izvršbo, kredit. Dober ravnatelj pa tudi pozna zdravstveno stanje svojih zaposlenih.

Vprašanje, ki se ob vsem tem odpira je zgolj, kako močno bo morala še informacijska pooblaščenka še zagreniti naša življenja, oz. življenje predsednika, da bo sprožil postopek. Mogoče če mu omeji dostop do Instagrama.