Protislovensko delovanje društva TIGR Primorske

Pisno poslansko vprašanje v zvezi z neustreznim delovanjem medresorske komisije
15. 03. 2021.
Pisno poslansko vprašanje v zvezi z obravnavo mladoletnih storilcev kaznivih dejanj in prekrškov
19. 03. 2021.

STA je dne 15. 3. 2021 objavila članek, ki ga objavljamo v celoti.


Društvo Tigr Primorske ni naklonjeno predlogu o 13. maju kot državnem prazniku

Sežana, 15. marca – Predlog SNS, da bi 13. maj praznovali kot državni praznik prvega spopada z agresorjem na slovenskih tleh, po mnenju Društva Tigr Primorske ni utemeljen in podprt z zgodovinsko dokazanimi dejstvi. Za umestitev praznika, posvečenega tigrovskemu gibanju, bi bilo po njihovem mnenju bolj smiselno izbrati ustrelitev bazoviških junakov 6. septembra 1930.

Poslanska skupina SNS je namreč pripravila predlog novele zakona o praznikih in dela prostih dnevnih, po kateri bi 13. maj praznovali kot državni praznik v spomin na prvi spopad z agresorjem na slovenskih tleh. Z njim bi se spomnili 13. maja 1941, ko so se trije vodilni Tigrovci na Mali gori pri Ribnici spopadli z italijansko vojsko.

V Društvu za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije Tigr Primorske so v odprtem pismu poslancem DZ ocenili, da uvedba 13. maja kot državnega praznika s tako obrazložitvijo, kot jo je podala stranka SNS, nima prave zgodovinske podlage in da predlog ne ustreza ugotovljenim dejstvom zgodovinske stroke.

Prvenstvo dogodka na Mali gori je namreč vprašljivo tako glede spopada samega kot tudi žrtev. Pri tem v Društvu Tigr Primorske navajajo zapise zgodovinarja Toneta Ferenca o spopadih v Prekmurju 6. aprila 1941 in bitko skupine slovenskih prostovoljcev proti prodirajočim italijanskim vojakom pri Gozdu Martuljku 9. in 10. aprila 1941.

Poleg tega je bilo po podatkih, ki so ji pridobili od Inštituta za novejšo zgodovino, na Slovenskem od napada okupatorskih sil 6. aprila do 12. maja 1941 med pripadniki kraljeve vojske oz. njenih razpuščenih enot 105 žrtev, o katerih so znani podatki o kraju smrti. K tem je treba dodati še tiste padle, pri katerih ni naveden točen kraj smrti, in število padlih slovenskih pripadnikov kraljeve armade v drugih predelih jugoslovanske države. Poleg teh sta bila po podatkih inštituta med smrtnimi žrtvami v tem obdobju tudi 102 civilista.

Po mnenju društva pa bi kazalo praznik, posvečen tigrovskemu gibanju, smiselno povezati z ustrelitvijo bazoviških junakov 6. septembra 1930. “Ta dogodek lahko simbolično poveže fašistično nasilje, odpor fašizmu in njegove žrtve, ob katerih se je takratna svobodoljubna Evropa v polni meri zavedla fašistične nevarnosti in nujnosti odločnega ter povezanega boja za njeno izkoreninjenje,” so dodali v odprtem pismu.

Odgovor Slovenske nacionalne stranke na nore predloge društva TIGR Primorske.

Razumem nasprotovanje društva TIGR Primorske, da bi se 13. maj praznoval kot spomin na borce TIGRa.

Omenjeno društvo je nastalo na osnovi ostankov Komunistične partije Slovenije in vleče nit razmisleka skupaj s predstavniki politične stranke Social demokratov (SD) v isti smeri.

Potrebno je pripomniti, da je takratni predsednik SD dr. Igor Lukšič javno izjavil, da so bili pripadniki in borci organizacije TIGR teroristi. Nihče od članov SD se ni opravičil za to bedasto in nedržavotvorno izjavo, ampak raje posegajo po drugih metodah. Tako smo v Slovenski nacionalni stranki prepričani, da je omenjenemu društvu več do tega, da se ta praznik ne uvrsti med državne praznike, po našem mišljenju tudi s podporo italijanskih iredentističnih sil.

Utemeljitve, ki jih navajajo v društvu, so privlečene za lase, neumne in ne sodijo v isti kontekst. Zato pri svojem predlogu vztrajamo in smo prepričani, da bo Državni zbor ta praznik izglasoval. Proti bodo verjetno nekateri člani SD, nekateri člani SMC (ga. Janja Sluga je bila proti uvrstitvi omenjenega zakona po skrajšanem postopku) in morda tudi v stranki Levica, saj je tudi njen predstavnik na Kolegiju predsednika DZ Miha Kordiš ravno tako nasprotoval razpravi po skrajšanem postopku.