Slovenci jih vedno dobimo po glavi

Prodaja lesa iz državnih gozdov
12. 11. 2020.
Kronski osli
13. 11. 2020.

Slovenci jih vedno dobimo po glavi, ponavadi z lastno udeležbo. Kaj vse so nam pokradli ob pomoči domačih izdajalcev, bi bilo težko našteti. Del tega pa je zajeto v spodnjem sestavku.

O genocidnem ropu tisočletij vse povesta dve kratki objavi v Slovencu (citiram spodaj). Analiza – komentar bi bil nekaj fenomenalnega – a hkrati krvavega, trupel in zločinov polnega …
Menda je jasno, zakaj gre še dandanašnji! Potomci kolaborantov, ki so za “judežev drobiž” (nekaj akademskih službic in napitnino) uničili Slovence, so v Jugoslaviji, ob osamosvojitvi in še danes ZRAVEN – iz ozadja skrbno “usmerjajo” dogajanje! Menda je v tej luči jasno, zakaj se NE SME ZGODITI, kar se JE ZGODILO 26. 6. 1991 – KAR VEDNO ZNOVA OPOZARJA Slovenska nacionalna stranka in v prvi vrsti Andrej Lenarčič – osamosvojitev tistega, kar je šlo v Jugoslavijo leta 1918!
Razni “strokovnjaki”, akademski pomembneži itd. govorijo vse mogoče, pravega pa se izogibajo.
Pri tem pa, poleg še mnogega, vlada popoln molk o Beograjskemu enako zajetnem RIMSKEM “deležu”po prvi vojni. Primorska je bila več kot polovica VSEGA (SLOVENSKEGA) PREMOŽENJA! Od Vršiča do zadnjega kvarnerskega otoka in Reke – ladjedelnice, železnice, pomorstvo, vojna mornarica, industrija, trgovina … Po drugi vojni je to pobasal Beograd. Tako RIM kot BEOGRAD sta pokradla, kar ni bilo nikoli njihovo. In da se razume: še manj pa ZAGREBŠKO, ki mu je komunistična oblast podarila slovensko ozemlje in še kaj. Zagreb ni imel ničesar! Vse do konca prve vojne je bilo Budimpešta, Dalmacija pa je bila vodena v LJUBLJANI – FinanzAmt Ilirije na Krekovem trgu … vse upravno-finančne zadeve – tudi pokojninske sklade – so še daleč v Jugoslavijo urejali v Ljubljani …

Še nekaj iz zgodovinskih virov:

ZLATA REZERVA 1918 Avstro-Ogrske monarhije
JUGOSLAVIJA IN ZLATI ZAKLAD AVSTRO-OGRSKE BANKE. »Neue Freie Presse« javlja, da je vprašanje razdelitve zlatega zaklada 50 milijonov zlatih kron rešeno. Češkoslovaška dobi 15 in pol milijona, Jugoslavija 7 milijonov, Poljska, Rumunska in Italija skupaj 25 milijonov, Avstrija in Madžarska na papirju 7 in pot milijonov kron, efektivno pa samo po eden in tričetrt milijona zlatih kron, ker se mora pri Avstriji in Madžarski vračunati znesek, ki se je porabil za poravnavo dolgov.”
SLOVENEC, 9. junij 1921

DEŽELNA IMOVINA CENTRALIZIRANA
“Zagovorniki centralizma, kolikor jih je še v Sloveniji, skušajo dokazati opravičenost svoje politične teze v prvi vrsti z revščino Slovenije, ki ne premore niti toliko, da bi sama vzdrževala svoje šolstvo, kamoli zadostila še celi vrsti ostalih kulturnih in lokalno-gospodarskih potreb. Predstavljajo naši javnosti Slovenijo kot ubogo, zapuščeno pastorko, ki je navezana samo na milost in dobrohotnost tujih ljudi, ker sama nič ne zasluži, nič ne pridela in nič nima. Če se Slovenije ne bi usmilil Belgrad, bi morala Slovenija gospodarsko poginiti. Kako pa stoji stvar v resnici? Današnja Slovenija sestoji iz treh delov: iz enega dela bivše kronovine Štajerske, iz Prekmurja, iz rešenega dela bivše vojvodine Kranjske in Mežiške doline. Koliko dote so prinesli Prekmurci s seboj v našo državo, nam ni znano, ker nimamo tozadevnih podatkov. Kar se pa tiče Štajerske in Kranjske, moramo ločiti dvoje: nekdanjo državno in nekdanjo deželno last. Posebno važni so podatki glede deželne imovine, ker ta je bila pridobljena na račun samo deželanov in du-najska centrala je prav malo ali nič prispevala k stroškom za d e ž e l n e zgradbe itd. A tudi kar se tiče državnih zgradb in posestev na slovenskem ozemlju, smelo lahko trdimo, da tiči v njih najmanj 90 odstotkov domačega denarja! Nekdanje deželno in državno premoženje v Sloveniji smatramo torej brez nevarnosti velikega pogreška za svoje lastno slovensko premoženje, s prav malim odbitkom seveda. Ko je Avstrija razpadla, so prenehale fudi kronovine in treba je bilo iz gospodarskih ozirov nekdanje državno, v prvi vrsti pa deželno imetje preceniti, da se ustvari podlaga za likvidacijo, Za Kranjsko so ustanovili posebno likvidacijsko komisijo in ta komisija je pod predsedstvom g, dr. Trillerja, kakor poroča »Avtonomist« v svoji zadnji številki, cenila nekatere najvažnejše objekte nekdanjega deželnega premoženja na sledeč način:

  1. Poslopje »deželni dvorec« z 774 tisoč kron,
  2. Deželna hiša na Turjaškem trgu v Ljubljani z 50.000 K.
  3. Stavbišče v Salendrovi ulici v Ljubljani z 4000 K.
  4. Mitniška hiša v Radečah z dvatisoč kron.
  5. Mitniška hiša v Krškem z 4000 kron.
  6. Domobranska vojašnica v Ljubljani z 1,700.000 K. Nadalje:
  7. Prisilna delavnica z inventarjem vred na 167.455 K.
  8. Deželna bolnišnica v Ljubljani z inventarjem vred na celih 605.600 K,
  9. Deželni muzej v Ljubljani s pohištvom in inventarjem vred na 725 000 K,
  10. Deželno gledališče (sedaj operno) na 4,153.216 K.
  11. Deželna kmetijska šola na Grmu na celih 255.495 K.
  12. Deželna elektrarna na Završnici — na 180.824 K. In če hočete še
  13. dva deželna avtomobila na 10,188 K.

Te številke ne govore, ampak kriče! Če bi bila komisija, ki je sestavljala to poročilo, pristavila vsaj, da je treba te cene razumeti v predvojni zlati veljavi — toda ne, te cene se razumejo v d a n a š n j i h papirnatih kronah!! Ali je potem čudno, da Slovenija nič nima? In vendar cenijo strokovnjaki samo elektrarno na Završnici na 100 milijonov kron, tisto Završnico, katero je zgradila avtonomna kranjska dežela takrat, ko je imela odločilno besedo v deželnem dvorcu v Ljubljani »nazadnjaška klerikalna stranka« kljub silnemu odporu nekdanjih liberalcev in današnjih demokratov! Koliko pa znaša delež slovenske Štajerske na deželni imovini, tega do danes še ne vemo natanko. Ako pa pomislimo, da je bil in je slovenski del nekdanje štajerske dežele bogatejši del, se ne bomo mnogo motili, če merimo to premoženje ne po milijonih, ampak po milijardah. Saj je elektrarna na Fali sama že skoraj necenljiva! Vse to zagovorniki centralizma dobro vedo. Oni vedo tudi ravno tako dobro, da glasom uradnih podatkov plačuje Slove-nija največ davka na osebo v državi in vendar slikajo naše gospodarsko stanje nalašč nepravilno in ubijajo na ta način v našem ljudstvu še tisto troho samozavesti in ponosa, kar se ga je ohranilo izza vojske.
SLOVENEC, 21. junij 1921

Upam, da bodo vsaj nekateri zgodovinski zanesenjaki in predvsem patrioti prebrali in si razjasnili marsikaj!