Slovenski pravniki – preberite

Komunistično bratstvo s Hrvaško
12. 12. 2017.
Nič kaj svetla prihodnost domovine
14. 12. 2017.

Dne 3. decembra 2017 je bila na televiziji N1Srbija, v oddaji Crvena linija, ob 12.uri debata med tremi ministri.

Udeleženci so bili:
Minister Vladislav Jovanović iz Beograda
Minister Zlatko Lugumdžija iz Sarajeva in
Minister Milomir Žužul iz Zagreba.

Semenj bizantinskega sprenevedanja in manipuliranja je prinesel tudi izjavo Miloševićevega ministra Vladislava Jovanoviča:
“Rat je počeo zaradi enostranskega odcepljenja Slovenije in Hrvatske – JNA in SFRJ je morala zavarovati svoje meje …”
Tu ni namen niti prostor in čas za celovito analizo zgodbe eliminacije balkanske tvorbe, je pa  nujno kratko komentirati izjavo vpletene osebe.
Jovanović zagreši natančno isto manipulacijo, kakršna se je v tem soočenju nekajkrat pojavila: Zamenjava teze ali pa podtikanje ene zgodbe drugi.

Namreč:
JLA je “bila dolžna zavarovati meje”!

To bi bila resnica, če bi za Slovenijo veljalo isto kot za Hrvatsko. Republika Slovenija je JAVNO sprejela vse potrebne predpise in zakone, (in ukrepe) skladne z zvezno in republiško ustavo in zakoni, ter JAVNO in PRAVNO KOREKTNO razglasila (!!!! ) samostojno in suvereno državo Republiko Slovenijo. (Badinter je ignorantom odločno povedal: “država nastane z razglasitvijo!”). Zato je bila vsaka oborožena intervencija JLA v oziroma na osamosvojeno Slovenijo šolski primer agresije ene države na drugo – SFRJ na RS. Da se je tega zavedal tudi vrh SFRJ, dokazuje razvoj dogodkov, ko je TUDI zaradi hrabrega in učinkovitega odpora oboroženih sil RS (in vsekakor ne le zaradi tega!!!!) JLA položila orožje in brez problemov zapustila teritorij RS, pri čemer velja opozoriti, da je v okviru tega umika zapustila celoten teritorij slovenskih dežel, ki so 1. decembra leta 1918 s Kraljevino Srbijo sestavile Jugoslavijo.

Popolnoma drugačna pa je slika onkraj državne meje osamosvojene Slovenije s preostankom SFRJ:
V jugoslovanski republiki Hrvatski, ki kljub dogovoru ni razglasila svoje osamosvojitve  hkrati s Slovenijo, se je po osamosvojitvi Slovenije razbesnelo vojno obračunavanje med Hrvati in Srbi, kjer je bila vmešana tudi JLA. Brez ozira kdo je začel, kdo je hotel odcepitev, kdo ostajanje znotraj SFRJ,  vojaško obračunavanje in intervencija JLA (kjer je do nje prihajalo) vse do razglasitve osamosvojitve Hrvatske dne 8. oktobra 1991 ni bila agresija na Hrvatsko. O tem je mogoče govoriti šele ko je Republika Hrvatska postala suverena država.

Kako se sprevrženo prikazuje dejstva in to zlorablja za ustvarjanje svojim separatnim interesom prikrojene resnice, se je pokazalo v tu navedenem pogovoru o primeru BiH.

Sodišče v Den Haagu je s svojo zadnjo razsodbo “šestorici” odločno pokazalo, da je bila intervencija Republike Hrvatske v BiH (ustvarjanje etnično čiste entitete Hercegovine) agresija, kar je točno, saj sta obe državi že prej razglasili svojo samostojnost.
Spopadi znotraj BiH med etnijami pa je bila znotraj državni spopad, ki so mu asistirale tuje (zainteresirane?) sile na vseh treh straneh.

Za Republiko Slovenijo pa je vsekakor bistveno, da smo osamosvojitev izvršili strogo pravno korektno, legalno in predvsem JAVNO! Nič manj pomembno ni, da se je tako imenovana”vojna za Slovenijo” – napad JLA – začel iz “fraudolentnih” razlogov in v režiji, ki še ni razčiščena. Že omenjeni hitri konec spopadov in umik JLA, še posebej pa javno izraženo “pošiljanje Slovenije ven” s strani Miloševića, dogovori Miloševića in Tudjmana v Karadjordjevu ter glasovanje hrvaškega predsednika predsedstva SFRJ proti umiku JLA iz Slovenije, (!!!!!) puščajo nadaljnjemu  raziskovanju veliko iztočnic in prostora.

Slovenija mora v svojo zavest dokončno vgraditi ključna in za njeno usodo/varnost/obstoj bistvena dejstva:
Kot zveza slovenskih dežel je pod imenom “ZEMLJE države Slovenaca, Hrvata i Srba” (tako je zapisano v dokumentu) s Kraljevino Srbijo sestavila državo, katero je z razglasitvijo svoje osamosvojitve dne 26. 6. 1991 zapustila.

Z osamosvojitvijo se ni razdružila z jugoslovansko republiko Hrvatsko, ki je bila integralni del SFRJ. Zato je ob ponovni vzpostavitvi lastne državnosti (ki je bila internacionalno pravno relevantno razglašena 31. 10. 1918 v parlamentu Vojvodine Krajnske v Ljubljani) samodejno imela (znova) svojo državno mejo s preostalo SFRJ.