Sramota ne le evropskega formata

Dokumentacija o vprašanju razmejitve
04. 07. 2017.
Evropa v Speyerju, Cerar v hangarju, Pahor v Dubrovniku
04. 07. 2017.

SRAMOTA NE LE EVROPSKEGA FORMATA!

V zgradbi Parlamenta Evrope v Straßburgu se je dne 01.07. 2017 dopoldne zgodil morebiti najslovesnejši dogodek, kar ga je združena Evropa doživela ves čas svojega obstoja. V prisotnosti množice državnikov, sedanjih in bivših, se je v dvorani odvila poslovilna slovesnost od pokojnega državnika Helmutha Kohla, državljana Evrope, osebnosti, s katero se je po besedah bivšega predsednika USA, Clintona, pričelo 21. stoletje.

Vzdušje v dvorani je izpričevalo globoko naklonjenost in hvaležnost. Govorniki so pokojnika postavljali za zgled politikom in državnikom. Bivši predsednik Clinton je poodmeval prisrčnemu razpoloženju (posebej mladi orkester …) s poudarkom, da je slovo ob krsti pričetek nečesa novega, na kar da so Američane spomnili njihovi sodržavljani afriških korenin. Tudi “državljani slovenskih korenin”  bi lahko o tem povedali podobno, saj pri pogrebnih opravilih pogosto zazvenijo veseli, optimistični zvoki v zavesti, da se “življenje novo budi”.

Himni, ki sta zazveneli ob sklepu, bi se lahko naših ljudi, prisotnih v dvorani (so bili tam?), še posebej dotaknili. Posebej zato, ker je današnja nemška himna dejansko cesarska himna, himna rimskega cesarja, ki je bil suveren dežel, v katerih so živeli naši predniki dolga stoletja. In kaj je drugega združba slovenskih in drugih dežel velikega imperija / cesarstva, kot slika združene Evrope, seveda ukleščena v običaje preteklosti. Pa tudi evropska himna se je lahko posebej dotaknila Slovencev. Zato, ker je tudi njena zgodba, kot vse evropske, čvrsto povezana z našo bitjo. Znameniti skladatelj z Gradiščanskega, Haydn, je njemu znano pastirsko pesem – še danes znano SLOVENSKO pastirsko melodijo za piščal – uglasbil v enem od svojih kvartetov. Za njim jo je povzel veliki Beethoven in z njo poveličal svojo Odo v 9. simfoniji. Tako je ta slovenska pastirska pesem danes himna Evrope.

Lepo in zveni ponosno …

A resnica je grozna, klavrna, pošastno obupna, daleč bolj, kot razkritje totalne brezvestnosti, nesposobnosti, diletantizma in nesramnosti naših pripravljalcev osamosvojitvenih in arbitražnih dokumentov, ki se je v vsej svoji katastrofičnosti razkrila pred vsem svetom z izrekom tribunala v Hagu.

Do shizofrenih razsežnosti zagnano so, kujoni, ignorirali in zanemarili resnico, da so slovenske dežele na začetku prejšnjega stoletja zašle v neko združbo, v kateri nikoli niso bile, odkoder je vedno prihajal nad nje “rop, požig, umor”, in so – ko je čas dozorel (in se je v Evropi pojavil nemški kancler Kohl) – po spletu neverjetnih srečnih okoliščin iz zaklete združbe izstopile. A omenjena upravljalska navlaka je kot obsedena zatiskala oči pred dejanskim stanjem stvari in se obnašala, kot da je Slovenija izdelek te južnoslovanske katastrofe. Kar je nesramna laž. Povsem nedvoumno pravno in politično dejstvo je, da so se slovenske dežele, ki so bile seveda subjekti internacionalnega prava, združene pod oblastjo vlade v Ljubljani “ujedinile sa Srbijom” v Kraljevino SHS, ki je potem, po več kot sedmih desetletjih nesreče, končno izginila. Izginila, ko se je Republika Slovenija, kakor so se imenovale slovenske dežele znotraj Jugoslavije/SFRJ, odločila in uresničila svoj izstop iz združbe. Razglasila je svojo osamosvojitev in pot v Evropo (“nazaj domov”), preostanek države SFRJ pa je potonil v svojih plemenskih morijah.

A ignoranti, ki so se znašli za krmilom, so voz zapeljali daleč stran od “domovine” – Evrope. Kako silno daleč, razkriva stanje v državi, katastrofa z arbitražo o meji, piko na “i”, in dokončno potrditev dejstva, da je Republika Slovenija svetlobna leta daleč stran od Evrope, pa je odkrila totalna ignoranca slovesnosti v evropskem parlamentu. Nacionalna televizija je dogodek gladko briskirala in program polnila s šodrom.

Nemška kanclerka merklova je v svojem govoru ob krsti pokojnika povedala, kako je s tem! Potrdila je, da republika Slovenija ni več država v EU! Izrekla je namreč stavek, da”je pokojni kancler najbolj zaslužen, da med članicami Evropske unije ni več kontrol na mejah. Točno! Na Karavankah, na meji med RS in Avstrijo kontrola je! Torej Slovenija ni članica! Očitno so tako menili tudi na Gregorčičevi in Šubičevi, saj med državniki v Straßburgu ni bilo opaziti nikogar od Podalpcev…..

Tragično! Kot da bi s kanclerjem, “ustanovnikom” slovenske osamosvojitve, umrla tudi osamosvojena Slovenija.

R.i.P.

Andrej Lenarčič

p.s.

Cerar ni šel tja, ker naj bi se pokvaril Falkon, Pahor pa se raje liže s Kitarovićevo v Dubrovniku. Res smo nekaj posebnega!