Cigani
Slovenska politična srenja in žal tudi novinarska, je v glavnem hudičevo slabo izobražena. Le redko kdo od njih ve za slovenskega pisatelja Janeza Trdino, še manj od njih pa jih ve, da je Trdina Ciganom posvetil kar nekaj svojega literarnega opusa. V kolikor bi to vedeli, ne bi skakali pokonci ob uporabi lepe slovenske besede Cigan, ki jo priznavajo v glavnem tudi sami Cigani, in ne bi pristajali na nekakšno skovanko Rom, ki v slovarju slovenskega knjižnega jezika opredeljuje okvir. Nikakor ne enačim vseh Ciganov, saj obstajajo med njimi velike razlike in ni jih malo, ki pridno in pošteno delajo ter spoštujejo pravila. Vendar pa bodejo v oči tisti, ki izstopajo s svojimi negativnimi dejanji in o teh imam določeno mnenje.
Problematika Ciganov je zelo široka. O Ciganih govorim zato, ker se nočem oglašati segregacijsko in govoriti o enem samem plemenu Ciganov, tako kot o tem govorijo neizobraženi politiki in novinarji, torej o Romih. Nisem za to, da bi ob stran potisnili Sinte in druga ciganska plemena, ampak jih želim obravnavati kot enakopravne državljane Republike Slovenije. Zato tudi sodim, da Cigani ne smejo imeti privilegiranega položaja v slovenski družbi, ampak morajo tako kot prav vsi ostali slovenski državljani spoštovati zakone, plačevati davke ter imeti enake dolžnosti. To pomeni, da jih morajo tudi sodišča obravnavati enako kot vse ostale slovenske državljane, ne pa da nekaterim odpuščajo na stotine kriminalnih dejanj, med katerimi so tudi pedofilska posilstva, policija pa pred njihovimi dejanji beži in zatiska oči ter zato da dekriminalizira njihovo delovanje, na svojih fasciklih besedo romska problematika prelepi z napisom romska tematika in tako se kriminalna dejanja z eno potezo spremenijo v statistično kategorijo.
Problem pri Ciganih je tudi ta, da država zaradi svoje nesposobnosti niti ne ve koliko jih je ter kdo so in kje so. Število jim nenehno narašča, vedno več je tistih brez urejenih dokumentov, saj prihajajo v Slovenijo preko hrvaške meje, občinski uradniki jim v strahu takoj zagotovijo socialno podporo, tudi brez ustreznih dokumentov, policija se pred njimi umakne in ko Cigani počno po okolici svoje nemarnosti, policija na poziv občanov pride šele čez dan ali dva, ko se prej prepriča, da Ciganov ni več tam.
Žal tudi vlada noče pomagati Slovencem, ki spoštujejo zakone in plačujejo davke, ampak je raje pripravila nekakšen »zakon o romski skupnosti« s katerim se hvali po Evropi, češ mi smo zadevo uredili, vsa Evropa pa se nam smeji, ko vidi kako nizko ceno ima v Sloveniji dober in pošten državljan. Zato niti ni čudno, da se po Dolenjskem že formirajo potujoča naselja romunskih in bolgarskih Ciganov, ki se jih naša policija in redarske službe še bolj bojijo, saj so zdaj to naši novi evropski bratje. Če smo imeli prej južne brate, imamo zdaj stokrat hujše ciganske brate.
