Pismo štirih
03. 10. 2018.
Diverzanti
19. 10. 2018.

Foto: Voranc Vogel

Če komu kljub vsemu še ni jasno, odkod totalna (sistematična, programirana, striktna) pozaba slovenske DRŽAVNE (NACIONALNE) zgodovine, radiranje DEŽEL in OBSTOJEČEGA DRŽAVNOPRAVNEGA STANJA, se more o tem šokantnem fenomenu poučiti v odstavku iz članka Urše Zabukovec, O JEZIKIH, ki je bil objavljen v časniku Delo, dne 9. 10. 2018:

Karikatura države, ki so nam jo tukajšnji boljševiki pripravili – in v njej moramo živeti – vpije resnico …

V OPOMIN velja povedati:
V Črni Gori velja OBNOVITEV LASTNE DRŽAVNOSTI in ne “osamosvojitev”!
Prav tako v Zvezni republiki Nemčiji, v parlamentu ni slišati “združitev Nemčij”, marveč dosledno “vrnitev VZHODNIH DEŽEL”.

Izkušnje z našimi podalpskimi “strokovnjaki” in vplivneži povedo, da nam ni rešitve. Vztrajno nadaljujejo svojo boljševistično destrukcijo lastne entitete.

In v tem prednjačijo celo pred “uradnimi avtorji” metode. Namreč že leta 1907 so poljski politiki zgroženi ugotavljali in v tisku opozarjali “grešnike”, kako pregovorno za politiko nadarjeni Krajnci (Slovenci) zametujejo lastno DRŽAVNOST/DEŽELE – se grebejo za neko “narodno tvorbo”, namesto da bi se trudili za prevzem oblasti v LASTNIH DEŽELAH. (revija ČAS, 1907)

Kaj se zgodi idiotom, ki dovolijo tak masaker lastne državnosti, priča urbi et orbi grozljiva katastrofa, ki je zaradi te perverznosti doletela Krajnce in druge Slovence (in seveda posledično vse državljane) v slovenskih deželah v minulem stoletju, NAD, V IN POD ZEMLJO GRMADE MRTVIH, PREK PLANETA STO TISOČI RAZSELJENIH, TERITORIJ SLOVENSKIH DEŽEL OKLEŠČEN DO NEPREPOZNAVNOSTI.

In v 21. stoletju se zgodba le še nadaljuje, vse do (kmalu?) neizogibnega, klavrnega konca.