Dosledno navajanje zgodovinskih dejstev – Univerza v Ljubljani

Komentar SNS glede Zakona o orožju
28. 11. 2019.
Ob bebavi proslavi tako imenovane 100. obletnice Univerze
05. 12. 2019.

V medijih se pojavlja podatek, da Univerza v Ljubljani letos obeležuje stoletnico delovanja, in sicer se za njen rojstni dan šteje 3. december 1919, ko je potekalo prvo predavanje v slovenskem jeziku.

Zgodovinska dejstva kažejo drugače!

ZGODOVINSKI RAZREZ:

  • Leta 1595 je Adam Bohorič postal rektor ljubljanske protestantske stanovske šole (1563-1598), ki je v zadnjem obdobju delovanja pridobila nekatere atribute višje šole.
  • V letih od 1597 do 1773 je v Ljubljani deloval jezuitski kolegij, ki je od leta 1619 začel uvajati tudi nekatere višješolske programe. Razvitejše visokošolsko izobraževanje se je v Ljubljani začelo leta 1704, ko so ustanovili stolici za logiko in cerkveno pravo v okviru filozofskega študija. Leta 1705 soustanovili še stolico za fiziko in matematiko, leta 1766 pa stolico za mehaniko. Pokrivali so tudi študij teologije v povezavi s filozofskim študijem. Po ukinitvi jezuitskega reda 1773 je
    ljubljanska semiuniverza nosila različna imena, na primer Academia Labacensis pa tudi univerza, nazadnje pa se je uveljavilo ime cesarsko-kraljevi licej v Ljubljani. V osemdesetih letih 18. Stoletja je bil dodatno uveden še medicinsko kirurški študij. V času jožefinskih reform je bilo delovanje ljubljanskega visokega šolstva za nekaj let prekinjeno.
  • V obdobju Ilirskih provinc (1809-1813) so v Ljubljani kot glavnem mestu leta
    1810 ustanovili popolno univerzo (Ḗcoles Centrales) z možnostjo študija medicine in kirurgije, inženirstva, arhitekture, prava in teologije. Avstrijska oblast je po zasedbi Ilirskih provinc formalno ustanovila Ilirsko kraljestvo, visoko šolstvo v Ljubljani pa vrnila v stanje pred francosko zasedbo. Po meščanski revoluciji leta 1848 je bil do leta 1850 višješolski študij v Ljubljani ukinjen. Ostal je le študij
    teologije v okviru ljubljanske škofije.
  • V obdobju Ilirskih provinc, je ljubljanska univerza ustanovila Botanični vrt, ki od takrat deluje neprekinjeno.
  • Prve zahteve po slovenski univerzi so se pojavile že v pomladi narodov 1848-1849 (tedaj so bila za kratek čas v Ljubljani in Gradcu organizirana predavanja iz prava v slovenskem jeziku), ki jih je nato po zamrtju v dobi Bachovega (neo)absolutizma oživilo taborsko gibanje konec 60 let 19. stoletja. Avstrijska oblast je po mračni revoluciji podobno kot pri nas zaprla številne višje oziroma visokošolske ustanove tudi v sosednjih deželah, na primer v Zagrebu in Gradcu, kjer pa se je univerzitetno izobraževanje znova vzpostavilo hitreje kot v Ljubljani. Vse te institucije, kot začetek svojega delovanja ne navajajo datum njihovega ponovnega zagona po ukinitvi, pač pa prvotno letnico ustanovitve. Nesporno je, da je bila ljubljanska univerza v času Ilirskih provinc popolna univerza z rektorjem, ki je bil slovenskega rodu.


Na današnjem območju imamo večstoletno tradicijo višjega in visokega šolstva v Ljubljani. Ravno iz tega razloga, je bila leta 1919 ljubljanska univerza le obnovljena in ne ustanovljena prvič v zgodovini. Zaradi zgodovinskih družbenih sprememb (revolucij) nikjer na svetu ni obstajalo neprekinjeno višje in visoko šolstvo. Na šanghajski lestvici univerz lahko pri ljubljanski univerzi preberemo letnico 1595.

Letos tako obeležujemo 424. obletnico prvotne ustanovitve ljubljanske univerze.

V zvezi s tem smo v PS SNS vložili tudi poslansko pobudo.