Hrvati nas počasi in vztrajno stiskajo

Še v razmislek k včerajšnjemu prispevku
19. 12. 2017.
Opomin ignorantom
20. 12. 2017.

Nekdanji veleposlanik Hrvaške v Sloveniji Ivica Maštruko je na televiziji N1 dejal:  “Hrvaška naj prepiše in v saboru ratificira arbitražno odločitev kot meddržavni sporazum med Republiko Hrvaško in  Republiko Slovenijo …”.

Ni treba še nove potrditve, da gre za epohalen dosežek Hrvaške s pomočjo arbitraže. To je zgolj  nova startna pozicija za SLEDEČA OSVAJANJA. Je pa prav zaradi tega potrebno opozoriti, da tribunal obstoječe državne meje slovenskih dežel ni obravnaval. Jih torej ni odpravil. Obravnaval je pač – glede na memorandume obeh strani – administrativno znotraj jugoslovansko razmejitev med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. To pa ni tista meja, o kateri govori slovenska Temeljna ustavna listina: “… in meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško V OKVIRU (!!!) dosedanje SFRJ”. Temeljna ustavna listina torej decidirano pove, da ne gre preprosto za medrepubliško mejo, marveč za mejo V OKVIRU nekdanje skupne države, glede na dejanske relevantne okoliščine. Te pa povedo, da so slovenske dežele sestavile Jugoslavijo z lastnim teritorijem in oblastjo – torej državno mejo. Te meje, ker gre za internacionalno pravno dejstvo, znotraj državne ureditve ne morejo spremeniti.

In ne samo, da obstoječe državne meje slovenskih dežel z Ogrsko in njenim teritorijem Hrvaško nihče od leta 1867 naprej ni spreminjal, kaj šele odpravljal. Nezavisna država Hrvatska je ob nastanku leta 1941 nemudoma in brez ugovora priznala te državne (slovenske) meje, tudi na reki Dravi!