Komentar SNS glede Zakona o orožju

Spremembe Zakona o nadzoru državne meje in spremembe Zakona o varstvu javnega reda in miru
28. 11. 2019.
Dosledno navajanje zgodovinskih dejstev – Univerza v Ljubljani
02. 12. 2019.

Vlada Republike Slovenije je na 49. redni seji dne 24. 10. 2019 sprejela Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju EVA: 2018-1711-0001, najpomembnejši cilj tega zakona pa naj bi bil prenos Direktive (EU) 2017/853 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. 5. 2017 v nacionalni pravni red. Predlog zakona je sicer za silo dober, vendar imamo strelci veliko težavo s predlaganim novim 17. a členom zakona. V tem členu so namreč opredeljene uradne strelske organizacije, opredelitev teh organizacij pa je ključnega pomena, saj se s tem definira kakšna oprema (orožje) bo na voljo strelcem, oziroma katere strelske discipline so v praksi dovoljene v Republiki Sloveniji. V prvotnem predlogu so bile kot uradne strelske organizacije priznane vse članice Olimpijskega komiteja (krovne športne organizacije v Sloveniji), v sprejetem predlogu pa je kot uradna strelska organizacija opredeljena samo še kot Nacionalna panožna športna zveza za olimpijske športe. Vse ostale danes veljavne in uradno priznane strelske zveze, ki združujejo 9. 800 imetnikov orožnih listin za šport, pa po tem predlogu zakona niso več uradno priznane. Brez potrdila matične zveze strelci ne morejo več izpolnjevati pogojev za posedovanje orožja, kar pomeni konec (športnega) strelstva v Sloveniji. Velik delež športnih strelcev predstavljajo tudi pripadniki slovenskih varnostnih in obrambnih sil, ki se v svojem prostem času za svoj denar aktivno ukvarjajo s športnim strelstvom.

Sporen je predvsem  novi 17. a člen, v katerem se opredeljuje pogoje za posedovanje orožja nove A kategorije (prej del B kategorije). To danes dovoljeno orožje bo jutri prepovedano, dovoljeno bo samo še določenim izjemam: športnim strelcem, ki so v uradni strelski organizaciji. In iz te definicije uradne strelske organizacije smo izpadli vsi, ki dejansko uporabljamo to orožje, kot izjeme pa so opredeljeni biatlonci in Strelska Zveza Slovenije, katere člani pa tega orožja sploh ne uporabljajo za druge discipline. S tem so namenoma prepovedali to orožje in v internih dopisih Ministrstvo za šport že poziva Ministrstvo za notranje zadeve, da pripravi zakonje za odvzem tega orožja (ki bo jutri prepovedano)!

Pogoji za pridobitev nabavnega dovoljenja za kategorije B, C, D zaenkrat ostajajo nespremenjeni, vendar bo po tej logiki v naslednjem koraku taka definicija uradne strelske organizacije prenesena še na ostale B, C, D kategorije orožja, kar pomeni, da smo zaključili s strelstvom v Sloveniji.

Orožje, na katerega se nanaša sporni 17. a člen, je danes pod določenimi pogoji dovoljeno in se ga redno uporablja na vseh tekmovanjih, jutri pa bo v Sloveniji prepovedano. Pri tem velja omeniti, da so zakonje v različnih državah EU že prilagodili omenjeni direktivi na takšen način, da ni škodljivo za šport in posameznike, ki se s tovrstnim športom ukvarjajo. Pri tem predlogu zakona gre tako za povsem nepotreben in rigorozen administrativni ukrep, ki ne vpliva na varnost, ki je osnovno vodilo Direktive, usodno pa vpliva na vse strelce v Sloveniji. Takšna diskriminacija med športnimi disciplinami je nesprejemljiva, problematična pa je tudi inkriminacija vsakega športnika, ki se s temi športnimi disciplinami ukvarja. Na to opozarja tudi OKS, ki poziva pristojni ministrstvi, da to področje uredita na način, ki ne bo omejeval strelskih disciplin, saj to ni namen omenjene direktive.

Kakor kaže, je namen slovenskih zakonodajalcev uničiti vse, kar je povezano z varnostjo države in državljanov, ter prepustiti državo sumljivim elementom. Zgleda, da je to osnovni namen.