Na komemoraciji na Ljubelju

Poslansko vprašanje v zvezi z neavtohtonim prebivalstvom
11. 06. 2019.
Odgovor na pisno poslansko vprašanje glede neavtohtonega prebivalstva
13. 06. 2019.

Na komemoraciji na Ljubelju letos (2019)

K neokusnim poudarkom … 

‘Slovenija ni nikoli nikogar ogrožala in napadala, je pa vedno branila svoje.’ (ŠAREC, Tržič, 08.06.2019)

https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenija-ni-nikoli-nikogar-ogrozala-in-napadala-je-pa-vedno-branila-svoje.html

MIMOGREDE: Malovredno prežvekovanje davno izrečenega. Pošteno rečeno:, žaljivo za žrtve totalitarnih ideologij, kamor seveda sodi tudi nacizem (po slovensko: DRŽAVNI SOCIALIZEM – zveni znano?) Da ne bo dvomov, je tu del nagovora pokojne predsednice dunajskega parlamenta ob priliki spominske prireditve na Ljubelju, ki je zgled, kako se na zgodovinska dejstva odzove kulturen, političen, državniški človek. Še posebej je potrebno poudariti, da pred tem nagovorom gospe Pramerjeve, o deležu Slovencev, partizanov na Koroškem, edinih pravih bojevnikov proti nacizmu na ozemlju Republike Avstrije, ni bilo kaj dosti slišati – ne tukaj v Sloveniji, niti na Koroškem. Z velikim presenečenjem sem pri obisku Vojnozgodovinskega muzeja na Dunaju v veliki dvorani, posvečeni 2. svetovni vojni, zagledal celo steno – vitrine – posvečeno koroškemu boju Slovencev za svobodo, proti fašizmu (slovenske knjige in učbeniki iz tistega časa so bile pravi šok, sredi “nemškega Dunaja”). Še bolj pa sem bil presenečen, ko je moj takratni javni poziv, naj slovenski maturanti – zlasti s Koroške, pa tudi iz Republike Slovenije – vključijo v svoje maturitetne izlete tudi obisk tega muzeja, ostal popolnoma brez vsakega odziva… Ni ne lepo, niti pietetno, pred tujci rožljati z ostanki nesrečnih žrtev pomorov, za katere slovensko ljudstvo nikoli ni bilo in ni krivo, prikrivati pred domačo in tujo javnostjo veličastne RESNIČNE dosežke mnogih stoletij hrabrih bojev ljudstva za preživetje, obstoj in napredek svojih ljudi in vsega človeštva.

KDAJ BO KONEC REVOLUCIONARNEGA ROŽLJANJA …

Govor druge predsednice Državnega zbora Republike Avstrije, mag. Barbare Prammerna proslavi na Ljubelju l. 2006:

“Cenjene udeleženke, cenjeni udeleženci današnje spominske proslave! Prinašam vam pozdrave s spominske svečanosti Avstrijskega Mauthausen komiteja s severne strani Ljubelja, kjer sem pravkar govorila v spomin žrtvam. Kot Druga predsednica Državnega zbora Avstrijskega parlamenta se vam hočem tudi osebno zahvaliti, da že toliko let skrbite za to, da tukajšnje podružnično taborišče Mauthausna ne tone v pozabo, da neutrudno spominjate na tiste, ki so se uprli nacizmu, ki so se borili proti nacističnemu barbarstvu in se borili za svobodo. Antifašistkam in antifašistom, partizankam in partizanom hočem izraziti svoje spoštovanje. Tem pogumnim ženskam in moškim bi se na tem mestu rada zahvalila. Ko je bilo v Avstriji treba dokazati lastni prispevek k osvoboditvi, so uveljavili vašo borbo, saj je bil skorajda edini oboroženi boj.

***Da se mora slovenska manjšina na Koroškem še danes boriti za svoje v ustavi zagotovljene pravice, kot to očitno prikazuje prepir okrog postavitve dvojezičnih krajevnih napisov, je značilen izraz avstrijske pozabljivosti, če gre za posledice iz nacistične zgodovine.Vendar zgodovinska odgovornost ne sme nikdar preteči, obdelava nacističnih zločinov pa že sploh ne. Pod to preteklost nikdar ne smemo potegniti črte. 

Zahvaljujem se vam za pozornost.