Na Odboru za zunanjo politiko v DZ je bil govor o težavah v Barceloni

Manjšinska glasila
11. 12. 2018.
Poslansko vprašanje glede naseljevanja tujcev v Republiki Sloveniji
18. 12. 2018.

Na odboru za zunanjo politiko v Državnem zboru je bilo danes, 12. 12. 2018, slišati iz ust Ministrstva za zunanje zadeve usmiljenja vreden blebet glede težav v Barceloni. Republika Slovenija še ni dobila dovolj po nosu iz Madrida?

Diletantsko čvekanja bomo pač plačali … (prav kmalu).

Nekaj pojasnil našim umnim uslužbencem MZZ:

V mednarodnem pravu veljajo temeljna načela in pravila. Eno takih izvirnih načel je “cuius est instituere, eius est abrogare”, kar se po slovensko lahko razume: “kakor je nekaj nastalo, tako se lahko odpravi”. Ker je Katalonija postala del Španije kot z vojaško silo osvojeno ozemlje, se pač ne more po lastni volji “osvoboditi” (razen z vojno – pač “enako”!). (Mirna) osamosvojitev je torej mogoča le sporazumno.  To ves čas govori Madrid!

Slovenija pa je vstopila v južnoslovansko državo kot “ZEMLJE države SHS” (tako je zapisano v dokumentu), torej slovenske dežele, ki so bile tisti čas edine države v “ujedinjevalskem biznisu”, razen Srbije, ki je že pred tem “pridružila” Črno goro. Ker je torej Republika Slovenija (slovenske dežele) prišla v Jugoslavijo z združitvijo, se je lahko preprosto “razdružila”. To je tudi ves čas vpil Milošević: “Poberite se že enkrat!”.  Kdo pa je JLA ukazal (popolnoma nesmiseln in zavožen) napad na osamosvojeno Slovenijo, je pa uganka, ki jo predstavljajo sledeča dejstva:
– JLA je napadla (samo) Slovenijo,
– tanki (in letala) so prodirali z ozemlja sosednje jugoslovanske republike Hrvaške,
– vsi vodilni položaji na zvezni ravni (predsednik predsedstva, predsednik zveznega izvršnega sveta, zunanji minister, šef tajnih služb …) so bili TUDJMANOVI ljudje.

V knjigi odstavljenega generala Špeglja (ki je ob agresiji JLA na Slovenijo zahteval, da Hrvaška ovira premike JLA in je zato takoj odletel) je zapisan stavek prej omenjenega upokojenega Titovega generala: “Da nisam htio, rata ne bi bilo …”
Uganke torej pravzaprav ni …

O “SAMOODLOČBI NARODOV” PA BI KAZALO OPLETATI PREVIDNO, ZAČENŠI S SLOVARJEM: DOKLER NI 100% JASNO, KAJ JE VSEBINA POJMA “NAROD”, JE BOLJE BITI TIHO.

Slovite Wilsonove točke stojijo izključno na internacionalnem pravu, na popolnem upoštevanju NATIONS (t.j. DRŽAV), točka, ki se je dotikala “ljudstev Avstrije”

X. The people of Austria-Hungary, whose place among the nations we wish to see safeguarded and assured, should be accorded the freest opportunity to autonomous development, 

je pa izven vsakega dvoma udejanjena s suverenovim (Karlovim) Manifestom (16. oktobra 1918), ki je “ljudstvom” (ne NARODOM) Cislajtanije (Ogrska je izvzeta, ker Pešta ni hotela niti slišati o čem takem, pa je dočakala svoj “specialni kolaps”) priznal OBSTOJEČO pravico v svojih DEŽELAH/DRŽAVAH (“NATIONS”!) preko svojih predstavnikov izbrati vladavino/vrsto oblasti in bodoče povezovanje NATIONS = DRŽAV.

“Ljudstva Avstrije” nikoli niso bila neka brezpravna, amorfna raja, ki bi jo neki Wilson, predsednik ZDA, moral učlovečiti, pač pa so bila kot državljani svojih držav/dežel trdno vpeta v tisočletni državni in pravni red – vse do 1918 …).
Manifest se je zgodil/uresničil: Kraljevina Češka je nemudoma razglasila svojo samostojnost (kasneje je prevzela še slovaško ostalino iz Ogrske), dežele/države (+ njih deli) z nemško govorečo večino so razglasile Deutschösterreich (na Dunaju), deleže/države (+ njih deli) s slovensko govorečo večino pa so razglasile svojo zvezo pod oblastjo vlade v Ljubljani.

V JUGOSLAVIJO JE TOREJ VSTOPILA KASNEJŠA REPUBLIKA SLOVENIJA KOT SUVERENI SUBJEKT (NATION) IN KOT TAKA JE ZVEZO LAHKO ZAPUSTILA PO LASTNI VOLJI. (razlika v primerjavi s Katalonijo je več kot očitna)!

Premetavanje LJUDSTEV in OZEMELJ se je zgodilo kasneje.