Odgovor ministra Poklukarja na poslansko vprašanje

Amandma PS SNS
17. 02. 2020.
Izjava za javnost
27. 02. 2020.

PS SNS je dne 13. 12. 2019 postavila ministru za notranje zadeve g. Poklukarju poslansko vprašanje v zvezi s kriminalnim dogajanjem na območjih, kjer živijo Cicifuji oziroma kakor jih predsednik DZ Republike Slovenije g. Židan imenuje, neavtohtoni prebivalci.

Glede na to, da nam je s terena poznana problematika, nas je razveselil odgovor ministra za notranje zadeve g. Poklukarja, ki je navkljub temu, da ne vsebuje točnih številk, izredno poveden.

Minister Poklukar o zadevni zadevi piše takole:

» … Slovenska zakonodaja ne pozna termina »neavtohtoni prebivalci«. V kolikor se vprašanje nanaša na Romske skupnosti, ki živijo na območju Republike Slovenije, pa pojasnjujem, da je varnostna situacija v okoljih, kjer obstajajo romska naselja kompleksna. Posledično policija opaža nezadovoljstvo večinskega ali manjšinskega prebivalstva zaradi zmanjšane kvalitete življenja v teh okoljih.

Največkrat so vzrok spori glede zemljišča, spremembe prostorskih načrtov, posegi v lastnino, spremembe kvalitete življenja v romskih naseljih ali vpliv romskega načina življenja na okoliške prebivalce (glasna glasba, velika slavja, kurjenje odpadkov, občasno streljanje v počastitev slavja,.. ipd.). Najpogostejši varnostni dogodki na območjih z romskimi naselji, ki jih je policija obravnavala predvsem na območju Policijske uprave (PU) Novo mesto, PU Ljubljana in PU Murska Sobota) so:

– Kršitve javnega reda in miru s predvajanjem glasne glasbe (romske zabave – rojstni dnevi, krsti otrok in druga praznovanja, kjer se s živo ali mehansko glasbo moti mir in počitek ljudi). Te kršitve so najpogostejši moteči dejavnik za okoliško prebivalstvo, ki vpliva na slabši občutek varnosti.

– Med-družinski spori (velikokrat na javnih krajih – bencinskih servisih, trgovskih kompleksih, zdravstvenih ustanovah ipd.), ki imajo za posledico tudi hujše kršitve javnega reda in miru ter kazniva dejanja. Posledice so tudi telesne poškodbe in tudi smrt oseb, saj se je od leta 2012 na območju jugovzhodne Slovenije zgodilo 8 takih primerov. Policija v teh primerih poleg vseh aktivnosti izvaja tudi mediacijo med sprtimi stranmi.

– Streljanje z orožjem v romskih naseljih ob najrazličnejših praznovanjih (tudi z elementi kaznivega dejanja ogrožanja splošne varnosti ljudi in premoženja). V teh primerih policija dosledno izvaja hišne preiskave in druge aktivnosti s ciljem najdbe nelegalnega oz. prepovedanega orožja in streliva. Prav tako policija tudi v teh primerih izvaja preventivne delavnice s svetovanjem in opozarjanjem na nevarnost.

– Begi oziroma odhodi otrok in mladoletnic od doma v druga naselja (v letih 2014 in 2017 po neuradnih podatkih drugih pristojnih institucij okoli 80 primerov). Glede omenjene problematike je bila Policija v preteklosti pobudnik različnih sestankov na strokovni ravni z Uradom za narodnosti, centri za socialno delo, tožilstvi, Varuhom človekovih pravic, Skupnostjo centrov za socialno delo, ostalimi pristojnimi ministrstvi idr.. Policija in trenutno izvaja tudi številne aktivnosti z nosilcem aktivnosti – Uradom Vlade RS za narodnosti in ukrepa v sklopu Nacionalnega programa ukrepov Vlade RS za Rome za obdobje 2017–2021 (NPUR 2017-2021). Policija aktivno osvešča tudi romsko skupnost in vključuje predstavnike romskih organizacij.

– Pojav oziroma porast nasilja v družini kljub temu, da policija zoper kršitelje in storilce kaznivih dejanj dosledno ukrepa (uvedba prekrškovnih ali predkazenskih postopkov, izrekov ukrepov prepovedi približevanja določeni osebi ali kraju idr.) so primeru v porastu, storilci pa te prekrške in kazniva dejanja pogosto storijo pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog.

– Kazniva dejanja oderuštva so v romski skupnosti zelo prisotna in so posledica posojanja denarja za oderuške obresti in izkoriščanja socialnega položaja tistih, ki imajo manj. Tovrstna kazniva dejanja je težko odkrivati, saj je težko identificirati oškodovance, ki pogosto teh dejanj ne želijo prijavljali oz. ne želijo pričati na sodišču.

– Različne oblike ustrahovanj in izsiljevanj (v zdravstvenih domovih, centrih za socialno delo, izobraževalnih ustanovah, občinah ipd.). Do teh primerov najpogosteje pride zaradi medsebojnih sporov, pričakovanja po takojšnji zdravniški oskrbi, izsiljevanju opravičenih ur v zdravstvenih domovih in drugih vzrokov za dosego koristi posameznikov.

– Pojav lažnih naznanitev prekrška ali kaznivih dejanja Zlorabe znamenj za pomoč, zaradi česar je povzročeno nepotrebno interveniranje interventnih služb. Znani so tudi primeri kaznivih dejanj Poškodovanja tuje stvari – poškodbe gasilskih, reševalnih in policijskih vozil.

– Problematika uživanja in preprodaje prepovedanih drog (v zadnjem času zaznavamo porast problematike uživanja in preprodaje prepovedanih drog ter drugih psihoaktivnih snovi v romskih naseljih).

– Problematika črnih gradenj in uzurpacije zemljišča – zoper storilce so bile po zaznavi kaznivih dejanj Protipravnega zavzetja nepremičnin podane kazenske ovadbe in podana poročila pristojnim inšpekcijam. Tovrstna problematika je ena izmed bolj perečih, saj predstavniki večinskega prebivalstva ne morejo izvrševati svoje lastninske pravice. Ker se nelegalna romska naselja večajo, slednje pomeni tudi sociološko varnostno vprašanje in težavo pri delu policije in drugih institucij. Kot primer lahko navedemo, da je bilo po nekaterih podatkih leta 1984 v romskem naselju Žabjek – Brezje nastanjenih približno 220 Romov, danes pa jih na tem območju živi približno 900.

– Okoljevarstvena problematika (kurjenje ovojev električnih vodnikov in drugih odpadkov, nedovoljeno zbiranje in skladiščenje odpadnih surovin ipd.). Policija zoper to problematiko ukrepa s podajo predlogov za uvedbo postopka pristojnim prekrškovnim organom. Gre za pomembno vprašanje splošne varnosti, saj so določena naselja na vodovarstvenih območjih (npr. Roje) in morebitno pronicanje odpadnih olj v podtalnico pomeni tudi okoljsko nevarnost.

– Problematika potepuških živali (nelastniški in zapuščeni psi, ki predstavljajo nevarnost za zdravje prebivalcev in vseh, ki izvajajo aktivnosti v romskih naseljih). Odlovi potepuških in nelastniških psov, cepljenja in čipiranja se izvajajo v skladu s finančnimi zmožnostmi lokalne skupnosti, ki jim to predstavlja velik strošek (po nekaterih podatkih bi naj bilo zgolj v romskem naselju Žabjek – Brezje preko 300 psov).

– Ne-obiskovanje šolskega pouka, pri čemer veliko otrok, ki ne obiskuje šolskega pouka izvaja beračenje ali druge oblike kršitev oziroma deviantnih ravnanj. Policija sodeluje z osnovnimi šolami in podaja predloge drugim prekrškovnim organom za kršitve Zakona o osnovni šoli.

– Nelegalno preseljevanje, ki je zelo razširjeno, saj se Romi iz različnih vzrokov preseljujejo enega v drugo naselje. Problem je tudi pri prijavljanju sprememb bivališč na Upravnih enotah (npr. na območju UE Novo mesto, kjer ima sedež tudi CSD Novo mesto je na naslovu tega CSD za bivanje prijavljenih približno 200 oseb). Policija v primeru ugotovljenih kršitev Zakona o prijavi prebivališča podaja predloge drugemu prekrškovnemu organu.«

Glede na to, da odgovor nima točnih podatkov, bomo od ministra zahtevali dodatek, v katerem naj bi bili navedeni točni, številčni podatki.