POSTANI ČLAN

Članstvo v SNS


Vsi, ki želite postati član Slovenske nacionalne stranke, si natisnite pristopno izjavo ter jo izpolnjeno in predvsem lastnoročno podpisano pošljite po pošti na naslov:

SNS, Bleiweisova 13, 1000 Ljubljana

STATUT

 

SLOVENSKE NACIONALNE STRANKE

 

I. TEMELJNE DOLOČBE

 

1. člen

 

Slovenska nacionalna stranka je samostojna politična stranka, ki s svojim delovanjem uveljavlja in uresničuje cilje in načela iz svojega programa, katerega bistveni cilj je dobrobit slovenskega naroda.

 

V skladu s svojim programom se zlasti zavzema za:

  1. popolnoma samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo,

  2. ekonomsko močno Republiko Slovenijo,

  3. socialno varno Republiko Slovenijo,

  4. vojaško močno in varno Republiko Slovenijo ter

  5. restavracijo in ohranitev naravne in kulturne dediščine slovenskega naroda.

 

2. člen

 

Svojo programsko usmeritev oblikuje stranka skladno z zahtevami družbenega razvoja. Deluje v skladu z načeli demokratične politične kulture in pravne države, z uporabo vseh demokratičnih sredstev vztraja pri uveljavljanju ustavnosti in zakonitosti. Družbeno vrednost svojih ciljev in načel ugotavlja in preverja z dejavnostjo svojih članic in članov (v nadaljnjem besedilu član) ter organov v sodelovanju in tekmovanju z drugimi političnimi strankami na volitvah in pri odločanju v institucijah sistema.

 

Člani se politično združujejo v Slovenski nacionalni stranki na podlagi ustavno in zakonsko zajamčenih pravic državljank in državljanov (v nadaljnjem besedilu državljanov) Slovenije z namenom oblikovati, usklajevati in uveljavljati politične interese.

 

3. člen

 

Stranka je kot politična organizacija pravna oseba.

 

Stranko predstavlja in zastopa predsednica oz. predsednik ( v nadaljnjem besedilu predsednik), ki jo tudi zastopa v pravnem prometu.

 

Stranko predstavlja in zastopa predsednik z neomejenimi pooblastili, razen če s tem statutom ali sklepi kongresa ni določeno drugače.

 

II. IME, KRATICA IMENA, ZNAK, LOGOTIP, ZASTAVA IN SEDEŽ STRANKE

 

4. člen

 

Ime stranke je Slovenska nacionalna stranka.

 

5. člen

 

Kratica imena stranke je SNS.

 

Za organe stranke se uporabljajo naslednje kratice: za občinski odbor OO, za mestni odbor MO, za pokrajinsko predsedstvo pa PP.

 

6. člen

 

Znak Slovenske nacionalna stranke (v nadaljnjem besedilu SNS) je sestavljen iz grbov Kranjske, in Štajerske s Koroško v zgornji vrsti, ter Goriške z Gradiško in Istro v spodnji vrsti, ki jih povezuje lipov list. Kot osnova znaka je obris zemljevida slovenskih dežel po Kozlerju, ki se na svoji desni dotika kratice SNS v kurzivi. Pod znakom po sredini prečno poteka rumeno modra črta, kjer je rumena barva zgoraj. Na zadnjo zgornjo tretjino nalega napis »Slovenska«, na obe spodnji tretjini pa nalega napis »nacionalna stranka«. Črke so črne barve.

 

V barvni varianti temeljijo barve grbov na zgodovinskih osnovah, povezuje jih zelen lipov list z rumenimi plodovi; kot osnova je zlata ploskev sedanje Republike Slovenije in pod njo bela ploskev zemljevida slovenskih dežel po Kozlerju.

 

V črno beli varianti so poudarjeni obrisi in konture risbe in črk v črni barvi.

Znak stranke v grafični obliki z natančno določitvijo barv v barvni in črno beli različici je priloga statuta stranke.

 

7. člen

 

Znak je lahko sestavni del imena stranke.

 

8. člen

 

SNS ima zastavo, ki jo sestavljata dve enako veliki polji pravokotne oblike rumene in modre barve. Na rumenem polju je grb s karantanskim klobukom - grb Slovenske krajine.

 

V primeru, da zgoraj omenjena zastava postane državna zastava, je SNS ne uporablja več.

 

9. člen

 

Žig stranke je elipsaste oblike s premerom 3 cm. Sredi žiga je kratica SNS. Na zgornjem robu je napis Slovenska nacionalna stranka, na spodnjem robu pa je navedena organizacijska enota. Vsak žig ima tudi svojo številko, ki označuje uporabnika.

 

10. člen

 

Sedež stranke je v Ljubljani, Tivolska cesta 13.

 

III. ORGANIZIRANOST STRANKE

 

11. člen

 

Stranka je organizirana na državni ravni in na ravni lokalnih skupnosti (občine, mesta), lahko pa tudi na ravni pokrajin.

 

12. člen

 

Občinske in mestne organizacije se lahko povežejo v največ osem (8) pokrajinskih organizacij. Območje pokrajine je enako volilni enoti za volitve poslancev v državni zbor, kot jih določa zakon o volitvah v državni zbor, oziroma zakon o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor. Območje pokrajine se avtomatično spremeni in prilagodi morebitni spremembi zakona.

 

Po sprejemu zakona o oblikovanju pokrajin v Republiki Sloveniji ima predsedstvo stranke s statutarnim sklepom možnost spremeniti območja posameznih pokrajinskih organizacij.

 

12.a člen

 

Več krajevno povezanih občinskih in mestnih odborov po predhodnem soglasju pokrajinskega predsedstva in predsedstva stranke lahko ustanovi medobčinski odbor v smislu lažjega in bolj učinkovitega delovanja.

 

13. člen

 

Organi stranke so:

  1. kongres,

  2. predsednik,

  3. največ tri podpredsednice oziroma podpredsedniki (v nadaljnjem besedilu podpredsednik)

  4. predsedstvo,

  5. svet,

  6. nadzorni odbor,

  7. glavna tajnica oziroma glavni tajnik (v nadaljnjem besedilu glavni tajnik)

  8. pokrajinska predsedstva,

  9. zbori članov SNS in

  10. občinski oziroma mestni odbori.

 

14. člen

 

Kongres stranke je organ predstavnic in predstavnikov (delegatk in delegatov – v nadaljnjem besedilu predstavnik oz. delegat) vseh članov SNS. Sestane se praviloma vsake štiri leta. Kongres sklicuje predsedstvo stranke in ga s predlogom dnevnega reda objavi najmanj 14 dni pred sklicem kongresa.

 

15. člen

 

Predsedstvo SNS določi način volitev delegatov in število delegatov kongresa stranke, pri čemer mora upoštevati, da ima vsak delujoči občinski oziroma mestni odbor pravico do najmanj enega delegata.

 

Delegati kongresa z glasovalno pravico so tudi predsednik in člani predsedstva stranke, poslanke in poslanci (v nadaljnjem besedilu poslanci) v Državnem zboru RS ter svetnice in svetniki (v nadaljnjem besedilu svetniki) v Državnem svetu RS.

 

Vsak delegat ima en glas.

 

16. člen

 

Kongres stranke:

 

  1. sprejema program in statut stranke,

  2. obravnava poročilo o delu stranke med dvema kongresoma,

  3. oblikuje temelje političnega delovanja stranke,

  4. izvoli predsednika

  5. izvoli podpredsednike

  6. izvoli člane nadzornega odbora in

  7. odloča o pritožbah in ugovorih na odločitve predsedstva stranke.

 

17. člen

 

Kongres je sklepčen, če mu prisostvujeta dve tretjini (2/3) od skupnega števila delegatov.

 

Kongres sprejema odločitve z večino glasov prisotnih delegatov, razen za sprejem statuta in sprememb statuta, kjer je potrebna dvotretjinska večina prisotnih delegatov. Pri odločanju o pomembnejših vprašanjih kongres lahko sklene, da se odločitev sprejme z dvotretjinsko večino delegatov.

 

18. člen

 

Delo kongresa vodi predsedstvo petih (5) članov, ki ga na predlog predsedstva stranke izvolijo delegati izmed sebe na začetku dela kongresa.

 

19. člen

 

Kandidiranje v organe stranke, ki jih voli kongres se izvede v predhodnem postopku, ki ga vodi predsedstvo stranke na predlog predsednika.

 

Pri kandidiranju je potrebno upoštevati sestavo članstva po spolu in po pokrajinah.

 

Na kandidatni listi za vsak posamezni organ mora biti najmanj toliko kandidatk oziroma kandidatov (v nadaljnjem besedilu kandidati) kot se jih voli.

 

Mandati vseh voljenih organov trajajo štiri (4) leta. Če je kongres sklican po izteku štirih let se za to dobo mandati podaljšajo, vendar ne več kot za eno (1) leto.

 

20. člen

 

Volitve organov stranke se izvedejo praviloma s tajnim glasovanjem, kongres pa lahko na predlog enega delegata z javnim glasovanjem sprejme sklep, da se volitve opravijo z javnim glasovanjem.

 

Ostale odločitve na kongresu se sprejemajo z javnim glasovanjem.

 

Volitve vodi volilna komisija, ki jo na predlog predsedstva kongresa izvolijo delegati izmed sebe. Volilna komisija ima predsednika in dva (2) člana.

 

Za posamezne funkcije so izvoljeni tisti predlagani kandidati, ki prejmejo večino glasov prisotnih delegatov. V kolikor prejme večino glasov prisotnih delegatov več kandidatov kot se jih voli za posamezen organ, so izvoljeni tisti, ki so prejeli največje število glasov.

 

21. člen

 

Na predlog predsedstva ali najmanj dveh tretjin (2/3) pokrajinskih predsedstev ali ene tretjine (1/3) občinskih (mestnih) odborov skliče predsednik stranke izredni kongres stranke, ki obravnava problematiko zaradi katere je bil sklican.

 

Predsednik mora sklicati izredni kongres stranke v enem mesecu od prejema zahteve, v nasprotnem primeru, ga lahko skliče predlagatelj sam.

 

22. člen

 

Predsednik SNS ima naslednje naloge:

  1. predstavlja in zastopa stranko,

  2. sklicuje in vodi seje predsedstva,

  3. na podlagi sklepa predsedstva ali v skladu z 21. členom tega statuta skliče kongres,

  4. sklicuje in vodi stalne in občasne oblike dela v stranki,

  5. sprejema odločitve med dvema sejama predsedstva,

  6. podpisuje akte, ki jih sprejema predsedstvo,

  7. imenuje glavnega tajnika,

  8. predlaga imenovanja v organe stranke,

  9. vodi kadrovsko politiko,

  10. opravlja druge naloge po pooblastilu kongresa in predsedstva ter

  11. skrbi za javnost delovanja SNS in njenih organov

 

V primeru odsotnosti ali druge zadržanosti nadomešča predsednika po njegovem pooblastilu eden izmed podpredsednikov.

 

22.a člen

 

SNS ima največ tri podpredsednike.

 

Podpredsedniki so po funkciji istočasno tudi člani predsedstva in pomagajo predsedniku pri njegovem delu in opravljajo druge naloge, ki jim jih poverita predsednik ali predsedstvo.

 

Eden izmed podpredsednikov, ki ga določi predsednik, nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti. Pooblastilo predsednika mora biti pisno. Podpredsedniki so za svoje delo v okviru nalog, ki jih opravljajo odgovorni predsedniku stranke.

 

23. člen

 

Izvršilni organ stranke je predsedstvo.

 

Predsedstvo SNS sestavljajo:

  1. predsednik stranke,

  2. poslanci v Državnem zboru RS,

  3. podpredsedniki,

  4. predsedniki pokrajinskih predsedstev,

  5. glavni tajnik stranke, oziroma vršilec dolžnosti in

  6. predsednik mladinske organizacije na državni ravni, v kolikor je le-ta organizirana.

 

V primeru, da ima posamezni član predsedstva dve ali več funkcij, je lahko član predsedstva le na podlagi ene funkcije, za ostale pa predlaga za člana predsedstva drugega člana stranke. V primeru, če posamezni poslanec pri svojem delu ne izvaja političnih usmeritev stranke, ga predsedstvo na predlog predsednika lahko zamenja kot člana predsedstva z drugim članom stranke.

 

Na svoji prvi seji po vsakokratnem kongresu stranke in po volitvah v Državni zbor RS predsedstvo sprejme ugotovitveni sklep o številu članov predsedstva ter o morebitnih zamenjavah iz prejšnjega odstavka.

 

24. člen

 

Predsedstvo ima zlasti naslednje naloge:

  1. uresničuje sklepe in stališča kongresa,

  2. vodi stranko med dvema kongresoma,

  3. med dvema kongresoma sprejema statutarne sklepe,

  4. zavzema politična stališča in daje ocene o aktualnih dogajanjih v družbi,

  5. organizira in izvaja aktivnosti stranke,

  6. se povezuje in sodeluje z drugimi političnimi organizacijami (58. člen statuta),

  • pripravi in sprejema pravilnike in druge splošne akte v zvezi z delovanjem stranke, razen če s tem statutom ni določeno drugače,

  1. vodi kadrovsko politiko stranke,

  2. vodi in usmerja predvolilne aktivnosti,

  3. sprejema letni finančni načrt in zaključni račun stranke in finančno poročilo o volilni kampanji,

  4. lahko v skladu z zakonom ustanavlja podjetja, glasila, revije, zbirke ter druge publikacije,

  5. ureja premoženjsko-pravna razmerja stranke v primeru izbrisa stranke iz registra oziroma v primeru združitve ali razdružitve stranke,

  6. odloča o pritožbah na sprejete ukrepe in sklepe, ki jih sprejemajo občinski, mestni in pokrajinski organi stranke ali svet stranke,

  7. vodi postopek ugotavljanja odgovornosti in sprejema odločitve o izključitvi iz stranke ter

  8. opravlja druge naloge določene s tem statutom ali s sklepom kongresa.

 

25. člen

 

Predsedstvo se sklicuje po potrebi, vendar najmanj enkrat na šest (6) mesecev.

 

Predsedstvo je sklepčno, če je prisotnih več kot polovica članov.

 

Sklepi se sprejemajo z večino glasov prisotnih članov. Predsednik ima pravico veta na sprejete sklepe.

 

V nujnih primerih se lahko skliče tudi korespondenčna seja, ki je lahko pisna ali po telefonu, tako sprejeti sklepi veljajo, če se za njih opredeli več kot polovica članov, ki so glasovali oziroma so sporočili svojo odločitev.

 

26. člen

 

Zaradi učinkovitega in ekspeditivnega delovanja stranke izvaja naloge predsedstva v času, ko se ta ne sestane, svet stranke.

 

Poleg nalog iz prejšnjega odstavka tega člena opravlja svet stranke zlasti tudi naslednje naloge:

  1. odloča o porabi finančnih sredstev stranke,

  2. neposredno vodi volilno kampanjo ter daje soglasje za vse nastope, objave in sporočila stranke v javnih glasilih,

  3. vodi kadrovske zadeve in

  4. opravlja naloge arbitraže iz 63. člena statuta.

 

Svet stranke sestavljajo predsednik stranke, vodja poslanske skupine, podpredsedniki stranke in glavni tajnik stranke oziroma vršilec dolžnosti.

 

Glede nadomeščanja članov sveta se uporabljata tretji in četrti odstavek 23. člena tega statuta.

 

27. člen

 

Nadzorni odbor spremlja in nadzoruje finančno in materialno poslovanje stranke na vseh ravneh.

 

O svojih ugotovitvah poroča predsedstvu SNS najmanj enkrat letno in sicer takrat, ko le-to sprejema finančni načrt in poročilo.

 

Nadzorni odbor poroča tudi kongresu stranke.

 

Predsednik(-ca) nadzornega odbora mora biti vabljen na vse seje organov stranke na državni ravni, lahko pa se udeležuje tudi sej organov na ravni pokrajine in občin.

 

Nadzorni odbor ima tri člane, ki jih izvoli kongres stranke, predsednika pa člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe.

 

Članstvo v nadzornem odboru ni združljivo s članstvom v katerem koli drugem organu stranke.

 

Izjemoma lahko predsedstvo nadomesti enega od treh članov nadzornega odbora med dvema kongresoma.

 

28. člen

 

Glavnega tajnika SNS imenuje predsednik SNS.

 

Glavni tajnik stranke zlasti:

  1. vodi tajništvo SNS in pri tem odloča o administrativnih, personalnih in drugih zadevah v okviru tajništva,

  2. po pooblastilu predsednika predstavlja in zastopa stranko,

  3. skrbi za pravočasno pripravo gradiv, ki jih obravnavajo organi stranke,

  4. skrbi za uresničevanje sklepov in stališč predsedstva, ki zadevajo organiziranost in delovanje stranke,

  5. je odgovoren za učinkovito razreševanje kadrovskih vprašanj in izvajanje profesionalnih opravil znotraj strankarske mreže,

  6. skrbi za pretok informacij in usklajeno delovanje med predsedstvom ter pokrajinskimi in občinskimi organi stranke,

  7. skrbi za vsebino spletne strani stranke in

  8. je odgovoren za zakonitost finančnega poslovanja stranke in opravlja druge zadolžitve, ki mu jih naložita predsednik ali predsedstvo ali svet stranke.

 

28. a člen

 

Za urejanje in pripravo vsebine spletne strani SNS lahko glavni tajnik ob soglasju predsedstva imenuje uredniški odbor spletne strani.

 

29. člen

 

Glavni tajnik in ostali administrativni delavci opravljajo administrativna, knjigovodska in druga potrebna dela v rednem delovnem razmerju ali po pogodbah o delu, oziroma po pogodbah z ustreznimi servisnimi organizacijami oziroma gospodarskimi družbami.

 

O zadevah iz prejšnjega odstavka odloča na predlog glavnega tajnika svet stranke. Svet stranke odloča tudi o vseh drugih vprašanjih, ki zadevajo tajništvo stranke in s tem statutom niso urejena.

 

30. člen

 

Pokrajinsko predsedstvo je organ SNS na ravni volilne enote za volitve poslancev državnega zbora. Na svojem območju deluje samostojno v okviru programa in sprejete politike SNS, pri čemer mora spoštovati in izvajati usmeritve predsedstva stranke. Njegova naloga je usklajevati in povezovati politične akcije občinskih in mestnih odborov stranke na svojem območju, katerim mora prenašati naloge, zahteve ter usmeritve predsedstva stranke.

 

31. člen

 

Pokrajinsko predsedstvo sestavljajo predsedniki občinskih in mestnih odborov ter poslanci iz posamezne pokrajine. Način izvolitve organov pokrajinskega predsedstva se opredeli v posebnem pravilniku o kandidiranju in volitvah v SNS.

 

32. člen

 

Za primere volitev v državni zbor deluje pokrajinsko predsedstvo enotno kot celota, sicer pa se za učinkovito delovanje lahko razdeli v dva ali več regijskih odborov v okviru pokrajine, po predhodnem soglasju predsedstva stranke.

 

33. člen

 

Na nivoju občine se lahko ustanovijo občinski (s kratico OO) in mestni (s kratico MO) odbori stranke. Odbori se praviloma ustanovijo, ko je v posamezni občini vsaj deset (10) članov stranke.

Najvišji organ občinskega oziroma mestnega odbora stranke je zbor članov stranke.

Zbor članov stranke sestavljajo vsi njeni člani na območju posamezne občine.

 

34. člen

 

Zbor članov se praviloma sestane enkrat letno na seji, ki jo vodi predsedstvo treh članov, izvoljenih na samem zboru.

 

35. člen

 

Zbor članov obravnava politične in druge strankarske probleme ter voli predsednika občinskega oziroma mestnega odbora SNS, ter druge s posebnim pravilnikom določene organe.

 

Način izvolitve organov občinskih oziroma mestnih odborov se opredeli v posebnem pravilniku o kandidiranju in volitvah v SNS.

 

36. člen

 

Občinski (mestni) odbor je organ občinske organizacije SNS in na svojem območju deluje samostojno v okviru statuta in programa ter sprejete politike SNS. Občinski odbor je odgovorni nosilec izvajanja politike v občini.

V mestni občini se lahko organizirajo tudi četrtni odbori stranke za območje posamezne volilne enote.

 

Odločitve in politične akcije, ki presegajo občinski pomen morajo občinski odbori uskladiti na ravni pokrajine in ne smejo v nobenem primeru biti v nasprotju s političnimi usmeritvami stranke kot celote.

 

Glede nazivov, pristojnosti, odgovornosti, nalog, trajanja mandata in delovanja organov SNS na ravni območij in občin se smiselno uporabljajo določbe tega statuta o nazivih, pristojnostih, delovanju, nalogah, trajanju mandata in odgovornosti organov SNS na državni ravni.

Podrobneje se smiselno uporabo določil statuta za področje kandidiranja, sestave organov in volitev v organe na ravni občinskih in mestnih odborov SNS določi v posebnem pravilniku, ki ga sprejme predsedstvo SNS.

 

37. člen

 

Zbor članov lahko veljavno sklepa, če je na njem prisotnih najmanj ena četrtina vseh članov.

 

Volitve so praviloma javne; z javnim glasovanjem pa se zbor članov lahko odloči tudi za tajne volitve, pri čemer mora za sklep glasovati večina prisotnih članov.

 

Volitve izvede volilna komisija, ki ima predsednika in dva člana, člani pa jo izvolijo izmed prisotnih članov na zboru.

 

Na kandidatni listi mora biti najmanj toliko kandidatov kot se jih voli.

 

Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največ glasov, vendar vsaj polovico glasov prisotnih članov.

 

38. člen

 

Mladi člani stranke lahko oblikujejo mladinsko organizacijo, ki deluje v skladu s programom in statutom stranke. Njeno delovanje se lahko podrobneje opredeli s pravilnikom.

 

Mladinska organizacija ima svojega predstavnika v kongresu in v občinskem oziroma mestnem odboru ter v pokrajinskem predsedstvu, v kolikor je ustanovljena na državni ravni, oziroma na ravni posameznega pokrajinskega predsedstva, občinskega ali mestnega odbora.

 

IV. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANIC OZIROMA ČLANOV STRANKE

 

39. člen

 

Članstvo v SNS je prostovoljno.

 

40. člen

 

Član stranke je lahko vsak polnoletni Slovenec oziroma Slovenka in slovenski državljan, ki podpiše pristopno izjavo, s katero sprejema program in statut stranke ter z njima v celoti soglaša.

 

Mladoletna oseba, ki je stara najmanj 15 let lahko postane član mladinske organizacije v stranki, s pisno privolitvijo svojega zakonitega zastopnika pa lahko postane član stranke.

 

41. člen

 

V pristopni izjavi mora vsak kandidat navesti tudi svoje ime in priimek, rojstne podatke, stalno in začasno prebivališče, poklic, funkcijo oziroma delo, ki ga opravlja, sedež zaposlitve ter druge podatke, ki jih določi svet stranke. SNS tako pridobljene podatke uporablja le za lastno evidenco članstva in z njimi ravna v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov.

 

42. člen

 

Član SNS ne more biti član druge stranke.

 

O dvomu ali obstaja zadržek za članstvo preveri in odloči predsedstvo matičnega občinskega ali mestnega odbora. Vsako tako svojo odločitev mora ta organ posredovati glavnemu tajniku SNS v štirinajstih dneh. Glavni tajnik v skladu s svojimi pristojnostmi nadalje ukrepa.

 

43. člen

 

Član stranke ima pravico in dolžnost, da:

  1. oblikuje in uresničuje politiko stranke,

  2. deluje v stranki in njenih organih,

  3. voli in je voljen v organe stranke,

  4. kandidira na strankinih listah za volitve,

  5. je obveščen o dejavnosti stranke in strankinih poslank in poslancev,

  6. daje pobude in predloge organom stranke ter pripombe, mnenja in stališča,

  7. ima ne glede na spol enake pravice in dolžnosti ter možnosti kandidiranja,

  8. s svojim ravnanjem uveljavlja temeljne strankine vrednote in s tem krepi njen ugled,

  9. spoštuje pravila demokratičnega sožitja,

  10. vzdržuje dobre medsebojne odnose,

  11. redno plačuje predpisano članarino in

  12. se sicer v celoti ravna po programu in statutu stranke.

 

44. člen

 

Sprejeti član se vpiše v register članstva in prejme člansko izkaznico.

 

Register članov stranke vodi tajništvo stranke, ki tudi izdaja članske izkaznice.

 

Podrobnejša določila o izkaznici določa pravilnik.

 

45. člen

 

Članstvo v stranki preneha:

  1. s smrtjo,

  2. z izstopom,

  3. z izbrisom v primeru neopravičenega najmanj enoletnega neplačevanja članarine,

  4. z izključitvijo.

 

46. člen

 

Član stranke je lahko izključen, če bistveno krši statut stranke ali če deluje v nasprotju s programom stranke ter v drugih primerih delovanja v nasprotju s 43. in 44. členom tega statuta.

 

O izključitvi člana stranke odloča v končni fazi predsedstvo stranke.

 

47. člen

 

Proti sklepu o izključitvi ali izbrisu lahko prizadeti član vloži pritožbo na predsedstvo stranke.

 

V. KANDIDIRANJE NA VOLITVAH

 

48. člen

 

Predsedstvo SNS kontinuirano skrbi za pripravo stranke na volitve ter vodi in koordinira volilno kampanjo, obenem pa zagotavlja, da so v vseh kandidatnih postopkih zagotovljene enake možnosti obeh spolov, upoštevajoč veljavno področno zakonodajo.

 

Postopek, način kandidiranja in določitev kandidatov za vse vrste volitev tako na državni kot na lokalni ravni opredeljuje posebni pravilnik, ki ga skladno z veljavno zakonodajo sprejme predsedstvo stranke.

 

48. a člen

Funkcije na katere so člani stranke izvoljeni na državnih volitvah, oziroma, ki jih opravljajo na državnem nivoju (poslanec, minister, predsednik države) so nezdružljive s funkcijo župana občine in obratno.

 

49. člen

 

Način zagotavljanja enakih možnosti obeh spolov pri določanju kandidatk in kandidatov je določen v pravilniku za volitve iz prejšnjega člena tega statuta.

 

49.a člen

 

Vsak kandidat SNS iz 48. člena statuta mora povrniti stroške za volilno kampanjo, če izstopi iz SNS ali če prestopi v drugo stranko.

Višina stroškov se določi glede na splošno količino porabljenega denarja in drugih sredstev za volilno kampanjo, natančno pa se merila opredelijo s posebnim pravilnikom.

 

VI. POSLANSKA SKUPINA

 

50. člen

 

Poslanci SNS, izvoljeni v Državni zbor RS in v Državni svet RS, ustanovijo zaradi skladnejšega in učinkovitejšega dela stranke v državnem zboru in državnem svetu enotno poslansko skupino, poslansko skupino SNS.

 

Poslanci ter državni svetniki izvolijo na predlog predsedstva SNS izmed sebe vodjo poslanske skupine ter določijo predlog za sekretarja poslanske skupine.

 

51. člen

 

Poslanci so lahko izvoljeni v vse organe stranke.

 

52. člen

 

Poslanec se za čas trajanja mandata pred potrditvijo svoje kandidature na organih stranke pisno in s svojo častjo zaveže, da ne bo izstopil iz stranke ali prestopil k drugi stranki oziroma poslanski skupini. Poslanska skupina ugotovi, da je poslancu z dnem izstopa iz stranke oziroma prestopa v drugo stranko ali poslansko skupino prenehalo članstvo v poslanski skupini.

 

Dogovor o razmerju med poslancem in stranko podpišejo kandidati na listi stranke preden stranka potrdi njihovo kandidaturo. V tem dogovoru se opredeli tudi način vrnitve mandata v primeru izstopa poslanca iz stranke ali prestopa v drugo stranko. V tem dogovoru lahko stranka določi tudi druge obveznosti poslanca, ki niso opredeljene v tem statutu.

 

Neodvisni kandidati podpišejo pred potrditvijo njihove kandidature s stranko poseben dogovor, v katerem stranka opredeli razmerje med neodvisnim poslancem in stranko.

 

53. člen

 

Poslanci so za svoje delo v državnem zboru in njegovih delovnih telesih odgovorni volivcem, organom stranke in poslanski skupini.

 

54. člen

 

Poslanci so dolžni poleg članarine plačevati stranki tudi mesečne prispevke, katerih višino in način razdelitve določa svet stranke.

 

VII. MATERIALNO IN FINANČNO POSLOVANJE STRANKE

 

55. člen

 

Stranka pridobiva sredstva iz:

  1. članarine,

  2. prispevkov poslancev in drugih članov stranke, ki so imenovani ali izvoljeni na poklicno funkcijo

  3. prispevkov zasebnikov, pravnih in fizičnih oseb,

  4. prihodkov od premoženja,

  5. daril,

  6. volil,

  7. proračuna in

  8. dobička iz dohodka podjetja katerega lastnik je.

  9.  

 

55. a člen

Za določanje višine prispevka članov stranke, ki so imenovani ali izvoljeni na poklicno funkcijo, se smiselno uporablja določbo 54. člena statuta.

56. člen

 

Višino in načine plačevanja članarine določa predsedstvo stranke.

 

Na prošnjo posameznega člana, oziroma v njegovem imenu občinskega ali mestnega odbora SNS, svet stranke zaradi specifičnega socialnega statusa posameznega člana, lahko odloči o oprostitvi plačila članarine za določeno obdobje.

 

57. člen

 

Predsedstvo SNS ob upoštevanju potreb in programov občinskih in mestnih odborov in pokrajinskih predsedstev skrbi za razpolaganje in prerazporejanje sredstev v okviru celotne stranke.

 

VIII. SODELOVANJE SNS Z DRUGIMI ORGANIZACIJAMI

 

58. člen

 

SNS sodeluje s podobnimi in drugimi političnimi organizacijami doma in po svetu.

 

Stranka lahko sklepa sporazume in koalicije z drugimi strankami. O tem odloča predsedstvo stranke.

 

IX. IZDAJATELJSKA IN USTANOVITELJSKA DEJAVNOST SNS

 

59. člen

 

SNS lahko izdaja revije, knjige, propagandno gradivo in druge publikacije.

Stranka je lahko ustanovitelj organizacij, ki podpirajo uresničevanje njenega programa.

Ustanoviteljska in izdajateljska razmerja določi predsednik stranke na predlog predsedstva, ki tudi imenuje uredniški odbor.

 

X. PRIZNANJA SNS

 

60. člen

 

Stranka podeljuje svojim zaslužnim članom, posameznim organizacijskim delom stranke in tudi drugim za stranko zaslužnim osebam, priznanja.

 

Vrsto, način in kriterije za podeljevanje priznanja ureja poseben pravilnik, ki ga sprejme predsedstvo stranke.

 

XI. PRENEHANJE, ZDRUŽITEV IN RAZDRUŽITEV STRANKE

 

61. člen

 

O prenehanju, združitvi ali razdružitvi stranke odloča kongres stranke z večino glasov vseh delegatov.

 

Predlog za prenehanje, združitev ali razdružitev stranke lahko da predsedstvo stranke, najmanj deset (10) odstotkov članov stranke ali najmanj ena četrtina občinskih (mestnih) odborov.

 

Predlog mora biti najmanj mesec dni v razpravi med člani stranke.

 

62. člen

 

Predlog o prenehanju, združitvi ali razdružitvi stranke mora vsebovati tudi predlog ureditve premoženjsko pravnih razmerij stranke v primeru prenehanja, združitve ali razdružitve stranke.

 

Če odločitev o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij na kongresu ni sprejeta, ureja premoženjsko pravna razmerja predsedstvo stranke na predlog sveta stranke kot arbitraže.

 

63. člen

 

V primeru izbrisa stranke iz registra velja enak postopek in enak način urejanja premoženjsko pravnih razmerij kot je določen pri prenehanju, združitvi ali razdružitvi stranke.

 

XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

64. člen

 

Statut in program stranke ter njune spremembe in dopolnitve sprejema kongres stranke na predlog predsedstva stranke.

 

Predloge za spremembo in dopolnitev statuta ter programa stranke je potrebno poslati pisno z obrazložitvijo na svet stranke, ki o njih razpravlja in odloča ter jih posreduje predsedstvu stranke v nadaljnjo obravnavo.

 

64. a člen

 

V času med dvema kongresoma lahko spremembe statuta s statutarnim sklepom sprejme predsedstvo stranke. Statutarni sklep velja do prvega sklica kongresa, ki ga mora potrditi.

 

64. b člen

 

Predsedstvo SNS skladno s statutom in pravilnikom o volitvah v organe SNS do 31.12.2005 skliče konstitutivne seje pokrajinskih predsedstev SNS.

 

65. člen

 

Prvi statut je sprejel ustanovni zbor SNS dne 17.3.1991 in je začel veljati takoj. Vse nadaljnje spremembe in dopolnitve so bile sprejemane sukcesivno na naslednjih kongresih, zadnje na 5. rednem kongresu stranke dne 29.9.1998.

 

66. člen

 

Spremembe in dopolnitve statuta SNS, sprejete na 5. rednem kongresu stranke, so začele veljati dne 29. septembra 1998, spremembe in dopolnitve statuta SNS sprejete 23.9.2000, na 6. rednem kongresu stranke, pa začnejo veljati 16.10.2000. Spremembe statuta sprejete na 2. izrednem kongresu SNS, 11. novembra 2000 v Ljubljani, veljajo z dnem sprejema na kongresu.

 

66.a člen

 

Spremembe in dopolnitve statuta SNS, sprejete na 7. kongresu SNS, 21. maja 2005 na Brdu pri Kranju, so stopile v veljavo z dnem sprejema na kongresu, torej 21. 5. 2005.

67. člen

 

Spremembe in dopolnitve statuta sprejete na 8. kongresu SNS, 15. Maja 2010 na Brdu pri Kranju, stopijo v veljavo z dnem sprejema na kongresu.

 

Pravilnik volitvah in kandidiranju v SNS sprejme predsedstvo SNS najkasneje do 31. 12. 2010.

 

 

 

Predsednik SNS:

 

Zmago Jelinčič, l.r.

 

Brdo pri Kranju, 21. maja 2005

 

PROGRAM SLOVENSKE NACIONALNE STRANKE

I.

Slovenska nacionalna stranka je ob svoji ustanovitvi 17. marca 1991 sprejela Okvirni program. Temelje tega programa je stranka zapisala tudi v prvi člen statuta stranke. Ta program pomeni trajno strateško sporočilo Slovenske nacionalne stranke v skladu z načeli demokratične politične kulture in pravne države in ob spoštovanju človekovih pravic; za dosego ciljev zastavljenih in predstavljenih v tem programu bomo uporabili vsa razpoložljiva demokratična sredstva.

 

Politično delovanje bo potekalo v nasprotju s cenenim populizmom in oblikovanjem kratkoročnih političnih odločitev, ki temeljijo zgolj na interesih političnih elit ali političnih strank.

II.

V drugem členu statuta je stranka zapisala, da svojo programsko usmeritev oblikuje skladno z zahtevami družbenega razvoja. Okvirni program Slovenske nacionalne stranke se stalno nadgrajuje in posodablja v povezavi s političnimi in parlamentarnimi dogodki ter dogajanji.

III.

Delovanje Slovenske nacionalne stranke temelji na konstruktivnosti, kar pomeni podpiranje vseh tistih projektov, ki gredo v korist slovenski družbi, slovenski državi in širše slovenski naciji, ne glede na to od kod pobuda oziroma projekt izhaja.

Kot laična stranka je SNS protiklerikalna stranka, ki se dosledno zavzema za spoštovanje 7. člena Ustave, ki pravi, da so verske skupnosti ločene od države.

 

Slovenska nacionalna stranka svoja politična načela temelji na svobodomiselnih, narodnoosvobodilnih in nacionalno prebudnih težnjah slovenskega naroda v zgodovini, še posebej pa na pridobitvah partizanskega narodnoosvobodilnega boja v II. Svetovni vojni.

 

Ideološka in politična nazorska kontinuiteta stranke izhaja iz prve protifašistične organizacije TIGR (1927), preko narodnoosvobodilne borbe v II. Svetovni vojni in se preko odločitve slovenskega naroda o samostojni državi nadaljuje v izgradnjo moderne, demokratične in socialne države. Pri tem upošteva in spoštuje pridobitve obeh gibanj ter njune uspehe kot kontinuiteto neprekinjene gradnje vseh let od 1927 do danes, s posebno hvaležnostjo pa se ozira na delo vseh Slovenk in Slovencev v obdobju od osvoboditve do osamosvojitve v času odpovedovanja, graditeljskega zagona in prostovoljnih delovnih akcij, kar vse je postavilo temelje za današnjo Slovenijo.

 

Glede na svoje politične nazore in izhodišča Slovenska nacionalna stranka ne pristaja na brezumno divjanje pri vstopanju v Evropsko unijo, opozarja na pasti in nevarnosti priključitve in s treznostjo in razumom dovoljuje edini možni vstop na osnovi enakopravnega partnerskega odnosa.

 

Osnovni sklopi usmeritev Slovenske nacionalne stranke so:

  1. Samostojna in neodvisna Slovenija

  2. Ekonomsko močna Slovenija

  3. Kvalitetno in strokovno ter brezplačno laično državno šolstvo ter šport in rekreacija

  4. Razvoj tako bazične kot aplikativne znanosti

  5. Zagotavljanje zaposlovanja v Sloveniji

  6. Zagotovitev socialne varnosti za vse državljanke in državljane

  7. Zagotavljanje ustrezne zdravstvene oskrbe za vse državljane

  8. Racionalne gospodarjenje z naravnimi viri in dobrinami

  9. Položaj slovenskega kmeta

  10. Ekološka usmeritev in kontrola gospodarstva

  11. Obrambna politika temelječa na oboroženi nevtralnosti izven vseh vojaških zvez

  12. Liberalen odnos do družine in verskega prepričanja

  13. Kulturno razvita slovenska družba

  14. Ohranjanje narodove dediščine in avtohtonosti

  15. Spoštovanje in pravilno ovrednotenje narodnoosvobodilnega boja

  16. Sprememba državnih simbolov

 

  1. Samostojna in neodvisna Slovenija

 

Republika Slovenija je dosegla samostojnost in neodvisnost temelječo na plebiscitni volji slovenskega naroda leta 1991. SNS se je do zdaj in se bo tudi v bodoče zavzemala za samostojno in neodvisno politično pot, obenem pa podpirala pragmatično sodelovanje tako na političnem kot na gospodarskem področju z vsemi državami v korist in dobrobit Republike Slovenije.

 

Zato bomo tudi v bodoče nasprotovali podpisom raznih vojaških ali gospodarskih sporazumov, ki so Sloveniji v škodo in katerih tolmačenje bi lahko Sloveniji krnilo samostojnost in neodvisnost ter ozemeljsko integriteto. Smo proti nesmiselnemu in nepremišljenemu vstopanju Republike Slovenije v Evropsko unijo, kajti že sedanje študije in razprave kažejo, da Slovenija od vstopanja v EU, kakršnega zagovarja sedanja vlada ne bi, oziroma ne bo imela nobene koristi. Prepričani smo, da Slovenija ne potrebuje novega gospodarja iz Bruslja, če pa potrebuje sodelovanje mora biti izhodišče za to sodelovanje enakopravnost, enakovrednost in pa spoštovanje sopartnerjev.

Zagovarjamo neodtujljivo pravico slovenskega naroda, da se o vključevanju v evropska združenja, tako gospodarske kot tudi vojaške narave, pa tudi v katera koli druga združenja, odloči na vsesplošnem ljudskem referendumu.

 

  1. Ekonomsko močna Slovenija

 

SNS se bo še naprej zavzemala za izgradnjo gospodarske in narodne infrastrukture, kar je pogoj za kakršenkoli hitrejši napredek na vseh ostalih gospodarskih področjih.

 

Temelj gospodarske rasti in razvoja mora biti dosledno uveljavljanje principa tržnega gospodarstva ob spoštovanju socialnih faktorjev. Gospodarska prihodnost mora biti zgrajena predvsem na lastnem znanju in delu, ob upoštevanju kakovosti, uporabi sodobnih tehnologij ter predvsem na dobrem marketinškem obdelovanju slovenskih izdelkov, kar pomeni pravilno predstavitev kakovosti, znanja, zgodovinske danosti in spomina, modrosti slovenskega naroda, kar je vse vključeno v izdelku in iz tega izhajajoča pravilna ocenitev izdelka ter njegova umestitev v svetovni gospodarski prostor.

 

Zato se SNS zavzema za analizo vseh možnosti za gospodarsko preživetje in razvoj tako gospodarstva, kot tudi kmetijstva ob morebitnem vstopu v Evropsko skupnost. SNS ni za nepremišljeno hitenje v smer, ki bi zahtevala prevelike žrtve na gospodarskem , kmetijskem in socialnem področju, ali ki bi od Slovenije terjala opustitev nekaterih zaščit na področjih, ki so vitalnega nacionalnega pomena.

 

Vstopanje tujega kapitala mora biti odprto in olajšano, vendar kontrolirano in urejeno s slovensko pravno regulativo. Zavzemamo se za »ciprski« model gospodarstva, ki bi bil zanimiv za vlagatelje tujega kapitala in koristen za našo državo.

V povezavi s tem se zavzemamo za odpravo velikih industrijskih kompleksov bazične industrije, kakor tudi težke strojne industrije in podpiramo programe, ki omogočajo ohranjanje zelene narave, razvoj turizma, terciarnih uslužnostnih dejavnosti, drobnega gospodarstva in ekološkega kmetijstva.

 

Dosledno bomo zahtevali, da bo državo podpirala drobnega podjetnika na principih tržnega gospodarstva in spoštovala regulativo demografsko ogroženih področij ter izvrševala davčno politiko v korist tistih, ki svojo dejavnost razvijajo, širijo in posodabljajo. Ne pristajamo na podporo zgrešenim investicijam ali celo gospodarskim projektom posameznih političnih lobijev ali političnih strank.

 

Zagovarjamo zagotovitev pravilne, pravične in stimulativne davčne zakonodaje ter njeno dosledno izvrševanje.

 

Ker je moč države odvisna od gospodarskih uspehov in domače lastnine ne bomo nikoli pristali na neupravičene zahteve tujcev in rimskokatoliške cerkve po slovenskem javnem dobru, do česar nimajo nobenih – niti pravnih, niti moralnih pravic.

 

  1. Kvalitetno in strokovno ter brezplačno laično državno šolstvo ter šport in rekreacija

 

Slovenska nacionalna stranka se zavzema za izključno laično državno šolstvo, ki naj bo popolnoma brezplačno, s tem, da dopušča zasebne in verske šole, ki pa naj ne bodo državno financirane v sedanjih okvirih (80%), ampak največ do 50%, saj gre v veliki meri za elitizem oziroma versko indoktrinacijo. Ne pristajamo na uvajanje religioznih konfesionalnih predmetov v javno šolo, tudi ne v obliki izbirnih predmetov. Razvoj mladega kadra naj temelji na izsledkih moderne znanosti in naj dovoljuje ter omogoča mlademu rodu normalen miselni razvoj.

 

Srednje šolstvo naj bo deljeno na gimnazije, tehnične šole in strokovne šole na ta način, da bo vsak tip šole pokrival svoj učni in izobrazbeni segment ter dajal vsakemu profilu kar se da največ izobrazbe, vedenja in znanja. Vpis v srednje šole mora biti omogočen vsem, ki so zaključili osnovno šolanje ne glede na dosežen uspeh, saj se s točkovnim sistemom bistveno niža odstotek mislečih na srednjih šolah in se povečuje odstotek zgolj učečih.

 

Visokošolske ustanove naj bodo v svojem delu povezane s tendencami gospodarskega razvijanja, kar pomeni, da se v slovenskih okvirih povezujejo z domačo industrijo, obenem pa naj visokošolske ustanove poleg aplikativnega dajejo svojim študentom tudi dovolj teoretičnega bazičnega znanja za razvoj teoretičnih raziskav. Zavzemamo se za medsebojno priznavanje akademskih nazivov in naslovov med Republiko Slovenijo in ostalimi državami v obe smeri, kar bo omogočilo našim študentom lažji vstop na študije v univerzah po svetu, na slovenske univerze pa pripeljalo kvalitetne predavatelje iz tujine , ter pripomoglo k večji izmenjavi študentov, kar dodatno prispeva k kvaliteti dela na fakulteta. V skladu s svetovnimi tendencami in usmeritvami se zavzemamo za ureditev možnosti preskoka iz visokega strokovnega študija na univerzitetno raven, še posebej v okviru tretje stopenjskega študija.

 

Stranka se zavzema za zdrav razvoj državljank in državljanov kar nedvomno vključuje tudi športno in rekreativno udejstvovanje. Največji pomen daje stranka množičnemu športu za vse, vrhunski šport pa v največji meri prepušča tržnim razmeram ter zahtevam, razen v določenih specifičnih športnih panogah, kjer je trženje tega športa onemogočeno. V zvezi s tem bo stranka vedno podpirala in tudi pripravljala zakonske predloge, ki bodo športnikom omogočali čim bolj olajšano udejstvovanje, obenem pa zagotavljala množičnost udejstvovanja.
 

  1. Razvoj tako bazične kot aplikativne znanosti

 

Visokošolske ustanove naj skupaj z instituti gojijo razvojne programe bazičnih znanstvenih raziskav, saj so slovenski znanstveniki prav na tem področju dosegali zavidljive dosežke na svetovni ravni. Od vlade bomo zahtevali, da v ta segment vlaga večja finančna sredstva. Sodelovali bomo v pripravi izhodišč po katerih bo našim znanstvenikom omogočeno delovanje in delo v tujih znanstvenih institucijah in univerzah, brez dodatnih ovir pri njihovi habilitaciji v tujini. S tem, z ustrezno sodobno opremljenimi raziskovalnimi ustanovi – to je s primernimi pogoji za delo – in pa z ustrezno vrednotenim znanstveno raziskovalnim delom, nameravamo omogočiti mladim raziskovalcem njihov nadaljnji študij, razvoj in delo, obenem pa prenesti njihovo znanje tudi v gospodarstvo. Omogočiti je potrebno tudi hitrejše napredovanje mladim znanstvenikom.

 

  1. Zagotavljanje zaposlovanja v Sloveniji

 

SNS se zavzema za zagotavljanje možnosti za zaposlitev vseh državljank in državljanov, ob tem da mora vsak zaposleni za svoje delo prejeti dovolj za zagotovitev svojih socialnih potreb, več pa glede na težo, zahtevnost in odgovornost dela ter na sposobnost, pridnost in zanesljivost delavca.

Zavzemamo se za zagotavljanje novih zaposlitvenih možnosti glede na domicil delovne sile, ob upoštevanju prednosti slovenskih delavcev. V primeru zaposlitve tuje delovne sile zahtevamo striktno spoštovanje zakona o zaposlovanju tujcev ter uporabo najnižjih omejitvenih kvot za tujo delovno silo.

Posebna pozornost je usmerjena na zaposlovanje mladih, ki v delovni proces prinašajo sveže ideje, nova znanja in inovacije. Država mora z dodatnimi, predvsem davčnimi in tudi drugimi ukrepi, podjetja stimulirati za povečano zaposlovanje mladih strokovnih kadrov – predvsem tistih, ki zaposlitev iščejo prvič in to ne samo za čas pripravništva – ukrepi morajo stimulirati in spodbujati zaposlitve za nedoločen čas. Ustrezna zaposlitev je eden izmed osnovnih pogojev, ki omogoča mladim normalen razvoj in življenje.

 

  1. Zagotovitev socialne varnosti za vse državljanke in državljane

 

Socialna varnost mora biti zagotovljena vsem državljankam in državljanom, tujce pa naj se obravnava kot zunanjo delovno silo.

 

Nasprotujemo omejevanju socialnih pravic in socialne varnosti zaposlenih oziroma državljank in državljanov nasploh. Zastopamo stališče, da se pridobljene pravice ne smejo odvzemati, spreminjati ali krčiti, saj je to tako v neskladju s pozitivno zakonodajo, kakor tudi z vsemi mednarodno sprejetimi akti.

Zagovarjamo povečano skrb za upokojence, saj smo to dolžni tistim, na katerih sadovih dela smo živeli, obenem pa se moramo zavedati, da ob skrbi za njih, skrbimo tudi zase.

 

     7.   Zagotavljanje ustrezne zdravstvene oskrbe za vse državljanke in državljane

 

Slovenska nacionalna stranka brez zadržkov podpira svobodno iniciativo in zasebno delo v zdravstvu, zavzemali pa se bomo, da se bo nivo osnovnega obveznega zdravstva dvignil nazaj vsaj na tistega, kot je že bil zagotovljen. Obenem zagovarjamo ločitev osnovnega zdravstva pod okriljem države od privatnega, samoplačniškega oziroma koncesijskega zdravstva. Ne pristajamo na ustaljeno prakso, da isti zdravniki zapolnjujejo oba segmenta zdravstva, obenem pa zagovarjamo tezo, da je vsak zdravnik po zaključku šolanja obvezen državi oddelati določen čas v javnih ustanovah, takojšen prehod v privatno prakso pa lahko od države odkupi, da se na ta način državi oddolži za leta študija.

 

Zagovarjamo pravico do osnovnega zdravstva za vse državljanke in državljane, ne glede na socialni in materialni status, zagovarjamo pa tudi nadaljnjo možnost priskrbeti si še dodatne oblike bodisi specialnih zdravstvenih ali pokojninskih bonitet.

 

Izredno pomembna mora biti tudi skrb za otroke, mladostnike in starejše občane, kjer naj bo zagotavljanje zdravil in vseh ostalih od zdravnika predpisanih pripomočkov popolnoma brezplačno. Podpirali bomo in od pristojnih organov terjali tudi zagotovitev ustreznih programov za preprečevanje odvisnosti predvsem od narkotikov in alkohola, s poudarkom na preventivnem delu predvsem med mladimi, tako v osnovnih kot srednjih šolah.

 

  1. Racionalno gospodarjenje z naravnimi viri in dobrinami

 

Zahtevamo racionalno in varčno gospodarjenje z naravnimi viri, ter tudi njihovo varovanje in zaščito. Še posebej se zavzemamo za zaščito talnice, pri obnovljivih naravnih virih pa se zavzemamo za umno gospodarjenje in njihovo sprotno revitalizacijo. Zavedamo se, da naravni viri brez skrbi za njihovo obnavljanje počasi zamrejo, zato se bomo zavzemali, da bo država podpirala projekte in raziskave v tej smeri.

 

     9.  Položaj slovenskega kmeta

 

Zavedamo se pomembnosti kmečkega prebivalstva in gospodarstva za obstoj slovenskega naroda tako včasih, kot tudi v prihodnje. Zato v nasprotju z ostalimi strankami s skepso gledamo na vstop Slovenije v evropske integracije, kjer bodo ravno kmetje izpostavljeni tako hudemu pritisku, da jih bo zagotovo zlomil. Zato si bomo prizadevali dobiti zagotovila in izvesti projekte o sonaravnem gospodarjenju na slovenskih kmetijah, kajti zgolj to bo možnost za njihovo preživetje. Ob izredni onesnaženosti v Evropi bo prav biološko neoporečne hrana tista, ki jo bo slovenski kmet lahko unovčil in katere pridelava mu bo zagotavljala konkurenčno prednost pred ostalimi. Zavzemali se bomo tudi, da bo država zagotovila slovenskemu kmetu možnost izvajanja kmečkega turizma in jim pri tem pomagala tudi z ustreznimi krediti.

 

    10.  Ekološka usmeritev in kontrola gospodarstva

 

Slovenska nacionalna stranka poudarja pomembnost varovanja narave in okolja, ter se zavzema za zamenjavo zastarelih in neuspešnih tehnologij z novimi, ekološko nespornimi. Zavzemamo se za izdelavo posebnega programa za očiščenje in ohranite talnic, rek, jezer in obalnega morja. Borili se bomo proti nadaljnjemu krčenju obdelovalne zemlje in storili vse za zanesljivo in varno odstranjevanje odpadkov ter izkoriščanje sekundarnih surovin. Zahtevali bomo, da država uzakoni enotne kriterije urbanistične ureditve Slovenije.

Zavedamo se pomembnosti ohranitve naše naravne dediščine z vsemi specifičnimi biotopi slovenske krajine, obenem z zaščito ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Še nadalje se bomo zavzemali za ohranite zelenih površin slovenske dežele, čistosti njenih voda in zraka, ter vseh ostalih naravnih bogastev in od države zahtevali, da zaščiti določena področja – npr. Ljubljansko Barje. Ker so slovenski gozdovi nedvomno največje bogastvo, morajo kot javno dobro ostati v lasti države in na ta način biti dostopni vsaki državljanki oziroma državljanu.

 

    11. Obrambna politika temelječa na oboroženi nevtralnosti izven vseh vojaških zvez

 

Zavzemamo se za vojsko urejeno na sodobnih konceptih modernih vojska in osnovah tehnične, logistične pa tudi psihične usposobljenosti ter opremljenosti in izučenosti kadra.

 

Okostje nove slovenske vojske naj bi tvorile profesionalne specialne enote, predvsem helikopterske in raketne, kot podpora pa naj jim bo vpoklic rekrutov s časovno prilagojenim in zanimivim ter interesno vezanim programom usposabljanja. Sodimo, da trenutno služenje vojaške obveznosti ni dovoljšne za dobro izvežbanost in obrambno usposobljenost slovenskih državljanov, tako časovno, kakor tudi programsko ne.

Slovenska nacionalna stranka zastopa mnenje, da mora biti tudi proračunska poraba ministrstva za obrambo kontrolirana v parlamentu Republike Slovenije. Določanje in odločanje o nakupu obrambnih sredstev pa mora biti prepuščeno zgolj strokovni presoji politično neodvisnega vojaškega vrha, potrjeno pa v parlamentu Republike Slovenije.

 

Kot pomembno vprašanje postavlja Slovenske nacionalna stranka tudi prilagoditev in spremembo sedanjih uniform in oznak slovenske vojske, ki se v mnogo čem ne razlikujejo od simbolov v državah nastalih iz bivših republik SFRJ, zagotovo pa ne kažejo slovenske identitete.

 

Slovenska nacionalna stranka nasprotuje vstopanju v organizacijo NATO, kakor tudi v katero koli drugo vojaško organizacijo in nikakor ne pristaja na vzpostavitev in izgradnjo vojaških oporišč organizacije NATO na ozemlju Republike Slovenije. Zavzemamo se, da bi se za kakršno koli vključevanje v katerekoli vojaške zveze odločali vsi državljani Republike Slovenije na referendumu.

 

  1. Liberalen odnos do družine in verskega prepričanja

 

Stranka neomajno stoji na stališču, da je odločitev o formiranju družine lahko prepuščena zgolj in samo obema partnerjema. Ne pristajamo na nikakršne prisile in nikomur ne priznavamo pravice zahtevati uradno formalizacijo partnerske zveze.

Ravno tako sodimo, da ima izključno pravico odločati o rojstvu otroka partner, ki rojeva, oziroma oba partnerja v skupnosti.

 

Kljub deklarirani enakopravnosti spolov, si bomo prizadevali, da bodo imele ženske v okviru družine mnogo več časa za razvoj družine, predvsem pa za razvoj in vzgojo otrok.


Verska prepričanja spoštujemo v okviru besedila 7. člena slovenske ustave, ki govori o enakosti in enakopravnosti vseh verskih skupnosti pred zakonom, obenem pa tudi o popolni ločenosti verskih skupnosti od države. Spoštujemo kulturno, zgodovinsko in umetnostno sporočilnost verskih skupnosti, vendar pa se deklariramo kot laična in protiklerikalna politična stranka, ob tem pa spoštujemo tudi posameznikovo odločitev o verski pripadnosti, kar je intimna zadeva vsakega posameznika.

 

    13.  Kulturno razvita slovenska družba

 

Slovenska nacionalna stranka podpira nemoten razvoj in razcvet umetniškega ustvarjanja državljank in državljanov Slovenije, saj je področje umetnosti eno tistih, ki slovenski narod vključuje v svetovne tokove.

Pri tem izhajamo iz dejstva, da je nesporna avtohtonost bivanja slovenskega naroda na teh prostorih in ne pristajamo na izmišljene umetne teorije bivših tlačiteljev raznih barv o preseljevanju in priseljevanju v VI. stoletju, ampak kot svoje nesporne prednike priznavamo Venete, ki so igrali glavno vlogo pri ustvarjanju evropske kulture.

 

Posebnega pomena je ohranitev slovenske kulturne in zgodovinske dediščine, tako nepremične kot tudi premične. Zato se bo trudili za zagotavljanje potrebnih finančnih sredstev za nemoteno delo in širitev slovenske muzejske dejavnosti, pri čemer mislimo predvsem na zbiranje in ohranjevanje premične narodove dediščine ter restavracijo in ohranjanje nepremične narodove dediščine, kamor sodijo tudi spomeniki vseh obdobij naše zgodovine.

 

    14. Ohranjanje narodove dediščine in avtohtonosti

 

Ker se Slovenska nacionalna stranka zaveda, da narodova dediščina niso le zgodovinski predmeti in artefakti daje izreden pomen direktni narodovi dediščini in avtohtonosti, kajti ravno avtohtonost nekega naroda onemogoča drugim narodom ozemeljske težnje, omalovaževanje in nespoštovanje. Zato se zavzemamo, da se zlagana zgodovinska dejstva o priseljevanju naših prednikov iz ruskih močvar v VI. stoletju umaknejo zgodovinski resnici o avtohtonem, torej stalnem prebivanju Slovencev na teh prostorih s Sloveneti oziroma Veneti kot našimi predniki. S tem v zvezi sta pomembni tudi dve nesporni dejstvi, da so Veneti Slovani in da so njihovi napisi napisani v starem slovenskem jeziku, kar danes že priznava precejšen del evropske zgodovinske vede. Stranka se bo še naprej zavzemala, da se v slovenskem zgodovinopisju spremenijo zlagane germanske teze in da se postavijo nova izhodišča, temelječa na dokazanem venetskem izvoru Slovencev.

 

  1. Spoštovanje in pravilno vrednotenje narodnoosvobodilnega boja

 

Slovenska nacionalna stranka ne pristaja na spreminjanje svetovno znanih zgodovinskih dejstev, da je bil slovenski narod na strani protifašističnega zavezništva zmagovalec II. Svetovne vojne. Ne pristajamo na poskuse izkrivaljnja dejstev s strani kolaborantov in njihovih naslednikov, prav tako za nas sprava ni mogoča. Mogoče je le odpuščanje, vendar ob zavedanju vseh dejstev in storjenih grozot. Zato jemljemo narodnoosvobodilni boj kot enega najsvetlejših dogodkov v zgodovini našega naroda in smo dolžni udeležencem tega boja večno zahvalo.

 

    16. Sprememba državnih simbolov


Ker Republika Slovenija nima lastnih državnih simbolov, zastava je ruska in prisvojena v času pomladi narodov 1848, tako imenovani grb pa je znak slovenske zaveze iz leta 1942 z dodatnimi tremi vijugami, se Slovenska nacionalna stranka zavzema za zamenjavo omenjenih simbolov s slovenskimi zgodovinskimi simboli. Možni sta samo dve zgodovinski izhodišči. Prvo je karantanska država od koder izvira zgodovinsko poznana zastava prečno deljena na tri segmente, kjer je prvi črn, drugi bel in tretji zopet črn. Na drugem, belem segmentu, je črni karantanski panter v desno. Tudi grb bi bil črni karantanski panter kot eden od štirih najstarejših grbovnih simbolov na svetu, na belem ščitu s črno obrobo. Isti panter bi lahko bil tudi državno pravni simbol. Drugo izhodišče je Vojvodina Kranjska, ki je v zgodovini v svojih okvirih zadrževala največji del slovenskega narodnega ozemlja in z njenega grba izhajajoča zastava, ki bi se vzdolžno delila na tri segmente, pri katerih bi bil zgornji zlato rumeni visok Ľ, srednji modri 2/4, spodnji zopet zlato rumeni Ľ. Grb bi bil sestavljeni grb dežele Kranjske levo zgoraj, dežele Koroške in Štajerske desno zgoraj, dežel Goriške in Gradiške levo spodaj, in podgrofije Istre desno spodaj, ki bi jih na enotnem ščitu v sredini povezoval grb slovenske krajine. Grb slovenske krajine, karantanski klobuk, bi bil tudi državno pravni simbol države.