Odziv na intervju z zunanjim ministrom
25. 07. 2017.
Spominske notice iz začetnih dni SNS
31. 07. 2017.

Dne 25. julija 2017 je bil v Delu članek o vojašnici in meji na Trdinovem vrhu.

Seveda zahteva takšno pisanje vsaj kratek odgovor.

Že to, da so naši bedaki Trdinov (!!!) vrh prepustili Hrvatom je zločin brez primere! Janez Trdina je namreč kot profesor na Reki v živo opazoval, kako so Madžari uporabljali ondotne Hrvate, da so delali “red” in Slovence preganjali od tam. Slovenski ladjarji, ki so bili na Reki v večini, so morali od tam bežati v Trst! Ker pa ni bil tiho, so dosegli, da ga je avstrijska oblast odpoklicala in prisilno upokojila. Zato je še mlad čemel brez posebnega dela v Novem mestu. Naši hlapci so ga sedaj še mrtvega ponečedili …

Glede “CIK-CAK” meje, kakor govori članek, pa zadošča pogled na DRŽAVNO MEJO (ki OBSTAJA ŽE STOLETJA).

Ta ni prav nič “cik-cakasta! Cikcakasti so le gnili možgani tukajšnjih “strokovnjakov”, ki so arbitražnemu tribunalu dali na mizo ničvredno šaro kot argument.

Poglejmo si vojaško specialko iz leta 1907, ki jo je na svojih spletnih straneh objavila madžarska vlada!

Po tej specialki je tudi cerkev Svetega Ilije, ki je bila takrat edini objekt na vrhu, na sami liniji »mejne« črte. Vendar pa to nikoli ni bila kakršnakoli meja, bi bi delila teritorija Krajnske in neke Hrvatske!!!

To je bila meja med preostankom Vojne Krajine in Vojvodino Kranjsko!!!

Vojna Krajina pa NIKOLI ni bila hrvaška!!! Vojna Krajina, tako kot vojska v celoti (vse do konca monarhije), je bila osebna odgovornost cesarja. Vojaška oblast pa je bila v rokah predvsem krajnskih plemenitašev.

Meja med Vojvodino Kranjsko in Ogrsko (kamor je takrat sodila današnja država kockastih) pa je bila precej nižje in je obkrožala Trdinov vrh, ki je bil globoko znotraj Vojvodine Kranjske.  Zemljevid – specialko (iz istega vira) sem objavil na teh spletni strani že pred časom.