Tri neumnosti volitev

Vprašanje ministru za izobraževanje, znanost in šport v zvzezi z enakopravnostjo športnikov
27. 01. 2020.
Vprašanje ministru za kulturo v zvezi z kadrovanjem
29. 01. 2020.

 1. Že znani problem 7. člena ZAKONA O VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR, zaradi katerega noben kandidat od decembra 1992 do danes ni bil izvoljen in so vsi sklici do danes nezakoniti ter njihovi sprejeti dokumenti / akti /razglasitve popolnoma nezakonite / nične! Ne vem namreč, ali je sploh v zgodovini bil nekdo točno na dan volitev star 18 let, kakor zahteva zakon.

2. Dodatno problem zaradi neskladja načina volitev z 82. členom Ustave, ki določa, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva. Predstavnika vsega ljudstva more izvoliti samo VSE ljudstvo. Torej vsak posameznik tega “ljudstva” mora imeti možnost izbirati izmed VSEH kandidatov. Zato so vsi dosedanji načini (iz)volitev v neskladju z Ustavo. Nujno je torej brisanje okrajev in uvedba strankarskih list po enotah, da bo vsaj v enotah imel možnost izbrati svojega kandidate od predstavljenih. Najboljša bi bila lista na nivoju države, kar je že bilo leta 1992, pa so socialdemokrati SD (takrat pod drugim imenom) to zminirali.

3. Popolna farsa parlamentarizma je tudi način izvolitve predstavnikov manjšin v DZ : Samo nekaj promilov volivcev izvoli predstavnika, ki potem odloča brez vsake omejitve o zadevah, ki se tičejo vsega ljudstva. Na ta dosežek “pravnikov” univerze dr. Edvarda Kardelja je opozoril že OVSE/ODIHR. A se je ustavno sodišče na opomin podelalo.

Toliko o slovenski pravni stroki!